Appeal granted; first-instance court erred by failing to recognize domestic violence as a valid excuse for missing a procedural deadline.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court granted the appeal, quashing the first-instance court's decision to reject the plaintiff's request to extend a procedural deadline. The plaintiff argued she missed the deadline due to severe psychological trauma and physical abuse by her son, evidenced by a prior court order confirming domestic violence. The appellate court found the first-instance assessment too strict, ruling that the specific violence occurring at the exact time of the deadline constituted a valid, unforeseeable reason for the delay, thereby overturning the lower court's dismissal.
Legislator headnote
AI generated116. člen ZPP; 2. odst. 120. člen ZPP; 3. tč. 365. člen ZPP: A party's failure to act within a prescribed period may be excused if the cause is sudden and unforeseeable, such as acute psychological distress caused by ongoing domestic violence occurring at the critical moment.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
I. Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in vrne zadeva temu sodišču v nov postopek.
II. Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.
[JEDRO]
Konkretno nasilje se je torej nad toženko izvajalo ravno v času, ko je prejela sklep o izdani začasni odredbi, zoper katerega ni reagirala (ugovarjala) v določenem roku. Razlog, ki ga za to navaja, ni očitno neupravičen in presega zgolj zdravstveno stanje, ki bi naj ne bilo nenadno in nepričakovano.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog toženke za vrnitev v prejšnje stanje, ki ga je vložila 31. 8. 2018, po tem, ko je zamudila 8 dnevni rok za vložitev ugovora zoper sklep o izdaji začasne odredbe, ki ji je bil vročen 13. 8. 2018. (S tem sklepom je bila hči pravdnih strank A. začasno zaupana v vzgojo in varstvo očetu - tožniku.)
2. Proti sklepu se toženka pritožuje in predlaga njegovo razveljavitev, opredeljuje pa tudi pritožbene stroške. Nasprotuje oceni sodišča, da ni izkazala nenadnih zdravstvenih ovir za reagiranje na sodno pisanje, saj je navedla, da je bila 12. 8. 2018 žrtev sinovega nasilja, o čemer je tudi predložila listino, in sicer sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani Kpd 000/2018 z dne 13. 8. 2018. Trpela je napade panike in močne občutke ogroženosti. Predložila je tudi izvid Univerzitetne psihiatrične klinike z dne 22. 8. 2018, priči B. B. in C. C., ki jih sodišče ni zaslišalo, pa bi tudi potrdili, da ni bila sposobna prevzemati sodnih pisanj. Da je situacija res huda, dokazujejo še sicer kasnejši dogodki, ko je po obravnavi 3. 10. 2018 zaradi predodelitve sina D. poskušala storiti samomor in bila hospitalizirana.
3. Tožnik je na pritožbo odgovoril, predlagal njeno zavrnitev ter opredelil svoje stroške v zvezi z odgovorom.
4. Pritožba je utemeljena.
5. Sodišče prve stopnje je sicer pravilno in korektno navedlo, da je treba upravičenost vzroka, zaradi katerega je stranka zamudila narok ali rok za kakšno pravno dejanje in izgubila zaradi tega pravico opraviti to dejanje (116. čl. Zakona o pravdnem postopku; ZPP), na njen predlog, da ga lahko opravi kasneje, presojati strogo. Pravilno in korektno ter v skladu s sodno prakso je pri tem navedlo in upoštevalo, da je lahko zdravstveno stanje stranke upravičen razlog za zamudo roka ali dejanja le, če je nenadno in nepredvidljivo. V tem smislu je ocenilo, da so toženkine težave, posledica izpostavljenosti nasilju, že dalj časa prisotne in zato ne morejo biti tak razlog. Ocenilo je, da gre za očitno neupravičen razlog (2. odst. 120. čl. ZPP)
6. Ta ocena prvostopenjskega sodišča je v konkretnem primeru prestroga. Pritožnica utemeljeno opozarja na sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani Kpd 000/2018 z dne 13. 8. 2018, s katerim je to potrdilo policijsko odredbo toženkinemu mladoletnemu sinu E., da se ji približuje na manj kot 200 m. Iz sklepa izhaja utemeljen sum, da je mld. E. s svojo mamo grdo in ponižujoče ravnal, jo zmerjal, pretepal in povzročal občutek strahu in ogroženosti ter konstantno, vsakodnevno izvajal nad njo psihično in fizično nasilje, in sicer vse od meseca decembra 2017 do 12. 8. 2018. Konkretno nasilje, ki je iz obrazložitve tega sklepa še podrobneje razvidno, se je torej nad toženko izvajalo ravno tudi v času, ko je prejela sklep o izdani začasni odredbi, zoper katerega ni reagirala (ugovarjala) v določenem roku. Razlog, ki ga za to navaja, torej ni očitno upravičen in presega zgolj zdravstveno stanje, ki bi naj ne bilo nenadno in nepričakovano.
7. Pritožbi je bilo zato treba ugoditi in sklep razveljaviti ter vrniti zadevo sodišču prve stopnje, da bo opravilo narok in o toženkinem predlogu ponovno odločilo (3. tč. 365. čl. ZPP).
8. Stroški, nastali v zvezi s postopkom za izdajo začasne odredbe, med katere sodijo tudi stroški tega pritožbenega postopka, so del pravdnih stroškov, o katerih bo odločeno s končno odločbo o glavni stvari (1. odst. 151. čl. ZPP).