Appeal dismissed; new facts raised late and non-final obligations do not justify tax exemption.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the appeal, upholding the first-instance decision to partially exempt the plaintiff from court fees. The plaintiff argued that new, critical financial obligations arising after the initial fee waiver application necessitated a full exemption. The court rejected this, ruling that new facts cannot be introduced for the first time and that non-final obligations do not currently impact the plaintiff's financial standing.
Legislator headnote
AI generatedPrvi odstavek 337. člena ZPP; Tožba, ki v njej prvič navaja dejstva, ki so obstajala že v času predloga za oprostitev plačila sodne takse, ni utemeljena.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Toženka v pritožbi prvič navaja nova dejstva o dodatnih obveznostih, čeprav so ta obstajala že v času predloga za oprostitev plačila sodne takse, zaradi česar pritožbeno sodišče njenih trditev ne more upoštevati (prvi odstavek 337. člena ZPP). Tudi sicer gre za obveznosti, ki (vsaj v delu) še niso postale pravnomočne in trenutno na toženkino premoženjsko stanje v ničemer ne vplivajo.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom delno ugodilo predlogu toženke ter ji odobrilo plačilo sodne takse za vloženo pritožbo v znesku 255,00 EUR v štirih zaporednih mesečnih obrokih po 63,75 EUR.
2. Zoper sklep vlaga pritožbo toženka. Poudarja, da je po končanem postopku v zadevi P 42/2017 tožnici dolžna povrniti njene pravdne stroške v višini 1.553,15 EUR, morala se bo izseliti iz hiše v S., poravnati pa mora tudi stroške za zastopanje odvetnice v višini 300,00 EUR. Zato je njeno finančno stanje kritično, kar naj sodišče upošteva, ugodi njeni pritožbi in jo v celoti oprosti plačila sodne takse.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Toženka v pritožbi ne izpodbija dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, da prejema redne mesečne dohodke, ki povprečno znašajo 1.1..,00 EUR, da živi sama in da nima preživninskih obveznosti. Glede na tako ugotovljeno premoženjsko stanje popolne taksne oprostitve ne more doseči, saj je ta institut namenjen zgolj najbolj socialno ogroženim posameznikom, kamor toženke ni mogoče uvrstiti. To izhaja tudi iz seznama mesečnih obveznosti, priloženega k predlogu za taksno oprostitev, na katerem dva zneska predstavljata stroške zavarovanja ..., en znesek pa naročnino na X dnevnik, kar vse so odhodki, ki si jih socialno najšibkejši ne morejo privoščiti. Odločitev sodišča prve stopnje, da predlog za celotno oprostitev plačila sodne takse za pritožbo zavrne, je torej pravilna, je pa sodišče v celoti ugodilo podrednemu predlogu toženke ter ji odobrilo plačilo sodne takse v štirih enakih mesečnih obrokih po 63,75 EUR, ki jih bo tudi po presoji pritožbenega sodišča zmogla.
5. Toženka v pritožbi prvič navaja nova dejstva o dodatnih obveznostih, čeprav so ta obstajala že v času predloga za oprostitev plačila sodne takse, zaradi česar pritožbeno sodišče njenih trditev ne more upoštevati (prvi odstavek 337. člena ZPP). Tudi sicer gre za obveznosti, ki (vsaj v delu) še niso postale pravnomočne in trenutno na toženkino premoženjsko stanje v ničemer ne vplivajo.
6. Glede na obrazloženo pritožba ni utemeljena, zato jo je pritožbeno sodišče ob odsotnosti po uradni dolžnosti upoštevnih kršitev zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep na podlagi 2. točke 365. člena ZPP.