Appeal partially allowed; child's sports gear deemed necessary, not luxury, under Slovenian maintenance law.

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana sodba v II. točki izreka razveljavi.

II. V preostalem se pritožba zavrne in se v nerazveljavljenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III. Vsaka stranka nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Ukvarjanje otroka s športnimi aktivnostmi je za njegov razvoj koristno, športna oprema, ki je s tem v zvezi navedena v obrazložitvi sodbe, pa ne spada v nadstandardne športne aktivnosti, kot je npr. golf ali jahanje.

Ker ZPP ne pozna formalnih dokaznih pravil, je zmotno toženčevo stališče v pritožbi, da bi moral tožnik dokazovati posamezne stroške s predložitvijo računov. Da je potrebno športno opremo, kot so rolarji in ščitniki za roke ter noge, čelada, kolo in smučarska oprema, menjavati vsake dve ali tri leta, pa je tudi splošno znano, saj otrok takšno opremo preraste.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedeno sodbo preživnino, ki je bila določena s sodno poravnavo, sklenjeno pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani, pod opr. št. P 3908/2009- IV, z dne 14. 6. 2011, zvišalo od 18. 5. 2016 dalje tako, da je toženec dolžan plačevati od tega datuma dalje 250,00 EUR mesečno (I. točka izreka). Mimo tožbenega zahtevka je v II. točki izreka razsodilo o prispevku 240,00 EUR letno za nakup obleke, obutve in druge opreme ter plačilo tečajev. Na koncu je sklenilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati stroške postopka v znesku 1.010,29 EUR (III. točka izreka).

2. Sodbo izpodbija tožena stranka iz vseh razlogov po 338. členu ZPP. V obrazložitvi navaja, da ni podlage za zvišanje preživnine, ker tožnica ni dokazala, niti ni zatrjevala spremenjenih okoliščin. Ni mogoče preveriti, za koliko so se stroški preživljanja otroka povečali, ker tožeča stranka stroškov ob sodni poravnavi v letu 2011 ni specificirala. Pritožnik vztraja, da se preživninske potrebe mladoletnega tožnika od sklenitve sodne poravnave v letu 2011 do danes niso spremenile, ker plenic ne nosi več, pa tudi vrtca ni več potrebno plačevati. Zaključek sodišča, da znašajo življenjski stroški mladoletnega tožnika 550,00 EUR mesečno, je zmoten, ker sodišče ni pravilno prepoznalo dejanskih potreb tožnika. Stroške je priznalo na podlagi pavšalnih navedb tožnikove matere, ne da bi za to predložila materialne dokaze. Potrebe so ocenjene previsoko in povsem nekritično. Tako visoko ugotovljene preživninske potrebe mladoletnega tožnika presegajo zmožnosti njegovih staršev. Otrok za zdrav razvoj toliko športne opreme ne potrebuje, prav tako ne poletnih počitnic v najeti mobilni hišici na Hrvaškem, niti smučanja v Avstriji. Po plačilu režijskih stroškov za stanovanje in preživnine za mladoletnega sina bo tožencu ostalo manj kot 500,00 EUR, kar je manj kot znaša minimalna plača v Republiki Sloveniji. Iz tega denarja je dolžan plačati še stroške goriva, prehrane, svoja oblačila in obutev, registracijo avtomobila, urejanje stanovanja in podobno. Preživninske sposobnosti toženca so danes nižje, kot so bile ob sklepanju sodne poravnave, ker iz naslova sojenja na rokometnih tekmah ne ustvarja nikakršnega prihodka, tudi na misije v tujino ne hodi več. Prepričan je, da so preživninske sposobnosti matere boljše kot njegove, ker ima prihodke iz drugih virov, saj sicer tako visokega življenjskega standarda ne bi mogla vzdrževati. Najverjetneje ima prihodke od prodaje nakita, ki ga izdeluje. Mati na zaslišanju ni znala pojasniti od kod prilivi v višini 200,00 EUR, 300,00 EUR in 500,00 EUR. Sodišče se do prilivov, ki ne predstavljajo prihodkov od rednega dela, ni opredelilo, zato sodbe sodišča v tem delu tudi ni mogoče preizkusiti. Sodišče je odločalo mimo tožbenega zahtevka, ko je tožencu naložilo, da poleg preživnine plača prispevek v višini 240,00 EUR letno.

3. Tožnik je na pritožbo odgovoril in predlagal njeno zavrnitev.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Ponovno odločanje o preživnini zaradi pozneje spremenjenih okoliščin glede potreb upravičenca ali zmožnosti zavezanca ima materialno pravno podlago v določilu 132. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR). Po sklenjeni sodni poravnavi v letu 2011 je zakonita zastopnica mladoletnega tožnika rodila še dva otroka, medtem ko takšne spremembe na strani toženca ni. Tožnik je bil v času sklepanja sodne poravnave v 3. letu starosti, sedaj je star 9 let in obiskuje osnovno šolo, kar vse je povezano z večjimi stroški za prehrano, oblačila, obutev in raznovrstne dejavnosti. Vse naštete spremembe dajejo dovolj podlage za zaključek, da je potrebno znova presoditi o višini toženčevega preživninskega prispevka za tožnika v sorazmerju z možnostmi vsakega od staršev in otrokovimi potrebami.

6. Pritožbeno sodišče se pridružuje stališču v odgovoru na pritožbo, da so neutemeljene in nesubstancirane pritožbene navedbe o tem, da se s preživnino, kot jo je določilo sodišče, otroku nudi nepotreben luksuz. Tudi otroci potrebujejo počitnice na morju. Počitnikovanje v mobilni hiški na Hrvaškem ni luksuzno počitnikovanje. Ukvarjanje otroka s športnimi aktivnostmi je za njegov razvoj koristno, športna oprema, ki je s tem v zvezi navedena v obrazložitvi sodbe, pa ne spada v nadstandardne športne aktivnosti, kot je npr. golf ali jahanje. Sodišče prve stopnje je podrobno in analitično presojalo posamezne otrokove potrebe. Upoštevalo je njegovo starost in splošno znano dejstvo o okvirnih cenah posameznih dobrin in storitev ter kritično ocenilo tudi tožnikove navedbe o mesečnih stroških otrokovega preživljanja. Ker ZPP ne pozna formalnih dokaznih pravil, je zmotno toženčevo stališče v pritožbi, da bi moral tožnik dokazovati posamezne stroške s predložitvijo računov. Da je potrebno športno opremo, kot so rolarji in ščitniki za roke ter noge, čelada, kolo in smučarska oprema, menjavati vsake dve ali tri leta, pa je tudi splošno znano, saj otrok takšno opremo preraste.

7. Tudi porazdelitev preživninskega bremena v razmerju 1:1 je bolj kot ne prijazna do toženca, ki zasluži približno toliko kot tožnikova mati ob tem, da ima mati preživninsko obveznost do treh otrok. Občasne prilive, ki ne predstavljajo osebnega dohodka na njenem računu, je tožnikova mati, zaslišana na naroku dne 18. 9. 2017, ustrezno obrazložila (stran 123). Navedeni zneski predstavljajo prenos denarja iz enega računa na drugega, ker tako pokriva negativno stanje; enkrat sta ji denar nakazala tudi starša za nakup otroške opreme.

8. Nobenega dvoma ni, da toženec vzorno izvaja stike s sinom, kljub temu pa ni mogoče prezreti, da je zakonita zastopnica tista, ki nosi breme vsakodnevnega varstva in vzgoje sina. Sodišče prve stopnje je izračunalo povprečne mesečne stroške in svojo oceno dovolj natančno in pravilno pojasnilo v obrazložitvi sodbe, zato se pritožbeno sodišče v izogib ponavljanju na to obrazložitev sklicuje. Četudi bi sodišče tožencu verjelo, da prihrankov iz naslova opravljanja dela na misiji v tujini in dohodkov, ki jih je pridobival kot rokometni sodnik, nima več, to ni odločilno, saj njegova plača znaša nekaj več kot 1.000,00 EUR mesečno. To pomeni, da mu za njegovo lastno preživljanje na mesec, po plačilu preživnine v višini 250,00 EUR ostane še med 700,00 EUR in 800,00 EUR mesečno, to pa je znesek, s katerim njegovo preživljanje ne bo ogroženo. Ima tudi možnost, da ob ustreznem angažmaju pridobi dodatno delo kot rokometni sodnik ali gre na misijo v tujino in tako izboljša svoj materialni položaj.

9. Pritožnik utemeljeno izpostavlja, da je sodišče v točki II. izreka izpodbijane sodbe neutemeljeno odločilo o njegovem prispevku 240,00 EUR letno, kljub temu, da takšen zahtevek ni bil postavljen. Skladno z določilom 2. člena ZPP je zato pritožbeno sodišče v tem delu pritožbi toženca ugodilo in sodbo v izpodbijani II. točki izreka razveljavilo (357. člen ZPP). V ostalem je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in v nerazveljavljenem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

10. Pritožnik je s pritožbo delno uspel, zato je prav, da vsaka stranka nosi svoje stroške pritožbenega postopka (165. člen v zvezi s 154. členom ZPP).