Appeal dismissed; creditor's claim against heir rejected due to lack of formal proof of debt transfer.

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

II. Upnik sam krije svoje stroške tega pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Pravno nasledstvo mora biti izkazano z javno ali po zakonu overjeno listino, torej z listino, ki ima enako dokazno močno kot izvršilni naslov, če to ni mogoče, pa s pravnomočno sodbo, izdano v pravdnem postopku. Pravilo, da mora biti prehod terjatve oziroma obveznosti izkazana na kvalificiran način, je posledica tega, da naj bo izvršilno sodišče razbremenjeno ugotavljanja okoliščin v zvezi z obstojem terjatve. Izvršilno sodišče je vezano z načelom formalne legalitete in lahko upošteva samo tisto nasledstvo, ki se dokaže z javno ali po zakonu overjeno listino ali je ugotovljeno z deklaratorno sodno odločbo (tudi to je javna listina). Univerzalno nasledstvo, do katerega pride s smrtjo fizične osebe, se dokazuje s sklepom o dedovanju. Do takrat ni jasno ali bo nek dedič prevzel zapuščino ali ne in to je razlika s pravdnim postopkom.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrglo predlog upnika za nadaljevanje izvršbe zoper dediče. Ugotovilo je, da je upnik predlagal, da sodišče nadaljuje izvršbo zoper dediče dolžnice oziroma vsaj zoper M. H., hčerko dolžnice. Ni pa predložil po zakonu overjene listine ali odločbe sodišča, ki bi izkazovala prehod terjatve iz dolžnice na dedinjo M. H.

2. Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo upnik po pooblaščeni odvetniški pisarni iz vseh razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ) in zaradi kršitve Ustave RS. V pritožbi navaja, da so določbe o prekinitvi postopka po 205. členu ZPP v primeru smrti stranke med postopkom in načinu nadaljevanja specialne v odnosu do 24. člena ZIZ. Namesto, da bi sodišče skladno s prvim odstavkom 208. člena ZPP v povezavi s 15. členom ZIZ dediče po uradni dolžnosti povabilo k prevzemu izvršilnega postopka, je določbo obšlo in postopek zapeljalo na način, da je iz upnika izsililo predlog predlog za nadaljevanje izvršbe, ki ga je zaradi nepopolnosti zavrglo in kljub temu, da je predložil zadostne trditve in dokaze v smeri identifikacije dedičev. Nadaljevanje postopka po ZPP ni odvisno le od pobude strank. To omogoča pospešitev oziroma zaključek postopka tudi v primerih brez strankine pobude. Pravdni postopek, ki je bil prekinjen zaradi toženčeve smrti, se nadaljuje, ko ga dedič prevzame ali ko ga sodnik povabi, da to stori. Pred tem sodišče ne more odločati o nadaljevanju prekinjenega pravdnega postopka. Če se pozvani nasledniki ne odzovejo ali ne pridejo na obravnavo oziroma odklonijo vstop v pravdo, se postopek kljub temu nadaljuje. Že v predlogu se je upnik skliceval na sklepa VSL II Cp 381/2011 in I Cp 781/2000, da iz prvega odstavka 208. člena ZPP izhaja, da sodišče, ko odloča o nasledstvu, ne čaka na izid zapuščinskega postopka oziroma pravnomočnost sklepa o dedovanju. Za nadaljevanje postopka, ki je bil prekinjen zaradi smrti ene od strank, zadostuje za poziv sodišča dedičem, da prevzamejo postopek, že vednost sodišča kdo so zakoniti dediči in ni potrebno, da bi bili ugotovljeni s pravnomočnim sklepom o dedovanju. Iz teorije izhaja, da ni potrebno, da sodišče čaka na izid zapuščinskega postopka, temveč lahko samo reši predhodno vprašanje in ugotovi kdo so dediči. Dediči na podlagi zakona vstopijo v vse zapustnikove podedljive pravice in obveznosti že v trenutku smrti in ne šele s pravnomočnostjo sklepa o dedovanju. Tudi dediču ni treba v predlogu za nadaljevanje s prevzemom postopka predložiti sklepa o dedovanju.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Ne drži očitek kršitve načel enakosti pred zakonom iz 14. člena Ustave RS in enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS, ker naj bi se zapuščinski postopek po pokojni dolžnici izvedel v Nemčiji in zato sodišče naj ne bi povabilo upnikov k prevzemu postopka. Izvršilni postopek zoper pokojno dolžnico se vodi pred slovenskim sodiščem in je trenutno prekinjen.

5. Upnik mora za nadaljevanje prekinjenega postopka izpolniti formalni pogoj iz četrtega odstavka v zvezi s tretjim odstavkom 24. člena ZIZ. V pritožbi neutemeljeno navaja, da so določbe o prekinitvi postopka v 205. členu ZPP specialne v odnosu do 24. člena ZIZ. V skladu s 15. členom ZIZ se v postopku izvršbe in zavarovanja smiselno uporabljajo določbe zakona o pravdnem postopku, če ni v tem ali v kakšnem drugem zakonu drugače določeno. Za nadaljevanje prekinjenega izvršilnega postopka, ko gre za prehod obveznosti na novega dolžnika, je v ZIZ drugače določeno in veljajo specialne določbe četrtega odstavka v zvezi s tretjim odstavkom 24. člena ZIZ. Do njihove uporabe se upnik ne opredeli. Omenjena določata za primer, če pride do spremembe dolžnika po vložitvi predloga za izvršbo, lahko nov dolžnik vstopi v izvršbo namesto prvotnega dolžnika, če upnik z javno ali po zakonu overjeno listino dokaže, da je bila terjatev prenesena ali je na drug način prešla nanj. Kadar to ni mogoče, se prenos terjatve dokazuje s pravnomočno odločbo, izdano v pravdnem postopku. Pravno nasledstvo mora biti izkazano z javno ali po zakonu overjeno listino, torej z listino, ki ima enako dokazno močno kot izvršilni naslov, če to ni mogoče, pa s pravnomočno sodbo, izdano v pravdnem postopku. Pravilo, da mora biti prehod terjatve oziroma obveznosti izkazana na kvalificiran način, je posledica tega, da naj bo izvršilno sodišče razbremenjeno ugotavljanja okoliščin v zvezi z obstojem terjatve 1 . Izvršilno sodišče je vezano z načelom formalne legalitete in lahko upošteva samo tisto nasledstvo, ki se dokaže z javno ali po zakonu overjeno listino ali je ugotovljeno z deklaratorno sodno odločbo (tudi to je javna listina). Univerzalno nasledstvo, do katerega pride s smrtjo fizične osebe, se dokazuje s sklepom o dedovanju 2 . Do takrat ni jasno ali bo nek dedič prevzel zapuščino ali ne in to je razlika s pravdnim postopkom. Upnik se sklicuje na več zadev v sodni praksi, vendar se nanašajo na pravdne oziroma gospodarske spore. Ustrezne listine tudi ne predstavlja smrtovnica 3 , na katero se je skliceval pred sodiščem prve stopnje. Ne drži očitek, da je sodišče prve stopnje obšlo določbe ZPP, zapeljalo postopek in iz upnika izsililo predlog za nadaljevanje. Pravilno je zavrglo predlog za nadaljevanje.

6. V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 15. členom ZIZ). Sodišče druge stopnje je zato na podlagi 353. člena ZPP v zvezi z drugo točko 365. člena ZPP in 15. členom ZIZ zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

7. Upnik sam krije svoje stroške tega pritožbenega postopka, ker ti niso bili potrebni za izvršbo po petem odstavku 38. člena ZIZ in ker s pritožbo ni uspel (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP in 15. členom ZIZ).

1 Odločba Ustavnega sodišča RS Up-521/02-26.

2 B. Starović, Komentar Zakona o izvršnom postopku, Intermex Beograd 2007, stran 162, 163; sklepi VSL II Ip 1396/2016, VSL I Ip 3824/2015, VSM I Ip 1083/2013, VSC I Ip 315/2012, VSM I Ip 1378/2011, VSM I Ip 443/2011, VSL I Ip 1559/2010, VSC I Ip 145/2008, VSK II Cp 321/2007, VSL III Cp 4898/2006, VSL III Cp 4732/2005, VSL III Cp 778/2005.

3 Sklepi VSM I Ip 1083/2013, VSC I Ip 315/2012, VSK II Cp 321/2007.