Legislator Case Law & Legislation
VSRS Sklep II DoR 397/2018 ECLI:SI:VSRS:2018:II.DOR.397.2018 AI generated

Supreme Court dismisses review application as statutory conditions for admissibility under ZPP are not met.

Case Number VSRS Sklep II DoR 397/2018
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The Supreme Court of Slovenia rejected the applicant's request for permission to file a review against the second-instance court's decision. The applicant argued that lower courts violated procedural rules and the Constitution by failing to hear witnesses and providing unclear reasoning. The court determined that the specific legal questions raised did not satisfy the strict requirements for admissibility under the Code of Civil Procedure.

Legislator headnote

AI generated

367.a odst. 1 ZPP; 367.c odst. 2 ZPP: A review application is inadmissible if the applicant fails to demonstrate that the lower court's decision involves a violation of law of such gravity that it affects the outcome of the case.

Keywords

AI generated
review application admissibility Code of Civil Procedure supreme court review procedural violation threshold legal question gravity

Cited Legislation

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Predlog se zavrne.

[JEDRO]

Pogoji iz 367.a člena ZPP za dopustitev revizije niso izpolnjeni.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je primarni zahtevek prve tožnice na ugotovitev služnosti in prepoved poseganja v služnostno pravico zavrnilo. Zavrnilo je tudi podredni zahtevek prve tožnice na ugotovitev lastninske pravice. Delno je ugodilo zahtevku druge tožnice.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo prve tožnice zavrnilo.

3. Zoper sklep sodišča druge stopnje je prva tožnica vložila predlog za dopustitev revizije in predlagala dopustitev revizije glede naslednjih pravnih vprašanj:

- Ali je v konkretnem primeru prva tožnica priposestvovala služnost hoje in vožnje z osebnimi vozili, kombiji in manjšimi tovornjaki po obstoječi poti širine 3 m, v breme vsakokratnega lastnika služečih zemljišč – nepremičnin s parc. št. *148/5 k. o. ..., ki je last prvo tožene stranke, in s parc. št. 1617/10 k. o. ..., ki je last drugo tožene stranke, vse v korist vsakokratnega lastnika parc. *151, *152 in 1465/1, vse k. o. ...?

- Ali je služnost peš hoje in vožnje z avtomobili prenehala, če se objekt na gospodujoči nepremičnini iz stanovanjske stavbe spremeni v javno šolo, pri čemer se tudi v javno šolo hodi peš in vozi z avtomobili po isti poti kot v času, ko se je pot uporabljala za potrebe stanovanjske stavbe?

- Ali je pritožbeno sodišče zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ko na pritožbene navedbe v 22. točki obrazložitve ni podalo jasnih razlogov oziroma so ti v celoti nerazumljivi?

- Ali sta nižji sodišči prvi tožnici odvzeli možnost obravnavanja pred sodiščem, ko glede dogovora o uporabi sporne poti sodišče prve stopnje ni zaslišalo preostalih predlaganih prič?

Predlagateljica meni, da odločitev nižjih sodišč odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča. Ker sta nižji sodišči zavrnili pravno relevantne dokaze, sta kršili 22. člen Ustave. Tudi sicer je trdila, da je bila sporna služnost priposestvovana že v času, ko je bil lastnik nepremičnin pravni prednik njenega pravnega prednika. Obrazložitev sodišča druge stopnje v 22. točki ni razumljiva.

4. Predlog ni utemeljen.

5. Predpostavke za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku niso izpolnjene. Skladno z določbo drugega odstavka 367.c člena istega zakona je zato Vrhovno sodišče predlog zavrnilo.