Legislator Case Law & Legislation
VSRS Sklep II DoR 444/2018 ECLI:SI:VSRS:2019:II.DOR.444.2018 AI generated

Supreme Court allows partial review on limitation periods, insurance fund calculation, and tax advance deduction under Traffic Insurance Act.

Case Number VSRS Sklep II DoR 444/2018
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Partially Allowed

Legislator summary

AI generated

The Supreme Court of Slovenia granted permission for a review of the second-instance judgment on specific legal grounds. The applicant argued for errors in calculating the available insurance fund, applying limitation periods to future loss claims, and deducting tax advances from compensation. The court permitted the review only regarding these precise issues involving the Traffic Insurance Act and tax law.

Legislator headnote

AI generated

Article 19 of the Traffic Insurance Act; Article 367a of the Code of Civil Procedure: A review is permitted when lower courts incorrectly apply statutory provisions regarding the valuation of insurance funds, the calculation of available limits, or the deduction of tax advances from awarded compensation.

Keywords

AI generated
Traffic Insurance Act available insurance fund limitation periods tax advance deduction future loss claim Code of Civil Procedure review permission

Cited Legislation

AI generated
Article 19 of the Traffic Insurance Act
Article 367a of the Code of Civil Procedure
Income Tax Act
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Revizija se dopusti glede vprašanj:

- ali je sodišče druge stopnje pravilno presodilo, da zahtevek za bodočo škodo iz naslova izgube na dohodku in rentni zahtevek nista zastarala;

- ali sta sodišči prve in druge stopnje pravilno uporabili materialno pravo (19. člen Zakona o obveznih zavarovanjih v prometu - v nadaljevanju ZOZP) pri ugotavljanju razpoložljive zavarovalne vsote, ko sta celotno zakonsko določeno minimalno zavarovalno vsoto v znesku 34,400.000 SIT valorizirali od njene uveljavitve 1. 7. 1996 do dneva sojenja 27. 2. 2018 in od tega odšteli izplačane zneske odškodnin, valorizirane od dneva posameznih plačil na dan sojenja 27. 2. 2018;

- ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo materialno pravo (ZOZP in Zakon o dohodnini - v nadaljevanju ZDoh-2) pri presoji pomena akontacije dohodnine, ki sta jo dolžni plačati toženki od pravnomočno prisojenih zneskov odškodnine tožnici na višino preostale zavarovalne vsote oziroma limita odgovornosti toženk na dan sojenja.

[JEDRO]

Revizija se dopusti glede vprašanj:

- ali je sodišče druge stopnje pravilno presodilo, da zahtevek za bodočo škodo iz naslova izgube na dohodku in rentni zahtevek nista zastarala;

- ali sta sodišči prve in druge stopnje pravilno uporabili materialno pravo (19. člen ZOZP) pri ugotavljanju razpoložljive zavarovalne vsote, ko sta celotno zakonsko določeno minimalno zavarovalno vsoto v znesku 34,400.000 SIT valorizirali od njene uveljavitve 1. 7. 1996 do dneva sojenja 27. 2. 2018 in od tega odšteli izplačane zneske odškodnin, valorizirane od dneva posameznih plačil na dan sojenja 27. 2. 2018;

- ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo materialno pravo (ZOZP in ZDoh-2) pri presoji pomena akontacije dohodnine, ki sta jo dolžni plačati toženki od pravnomočno prisojenih zneskov odškodnine tožnici na višino preostale zavarovalne vsote oziroma limita odgovornosti toženk na dan sojenja.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da morata toženki tožnici nerazdelno plačati 50.257,84 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zapadlosti posameznih zneskov, od 1. 5. 2013 dalje pa morata tožnici plačevati tudi mesečno odškodninsko rento v višini 522,93 EUR (I. točka izreka). V presežku, za še zahtevanih 25.308,65 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi in za plačilo zakonskih zamudnih obresti, je tožbeni zahtevek zavrnilo (II. točka izreka). Odločilo je tudi o stroških pravdnega postopka (III., IV. in I. točka izreka).

2. Sodišče druge stopnje je pritožbama toženk delno ugodilo tako, da je nadomestilo nekatere zneske, vsebovane v I. točki izreka sodbe sodišča prve stopnje, v preostalem izpodbijanem delu pa je pritožbi toženk zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. V celoti je zavrnilo tudi pritožbo tožnice. Sklenilo je, da pravdne stranke same krijejo svoje stroške pritožbenega postopka.

3. Zoper sodbo sodišča druge stopnje druga toženka vlaga predlog za dopustitev revizije. Uveljavlja zmotno uporabo materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Vrhovnemu sodišču predlaga, da revizijo dopusti glede vprašanj: (1.) ali sta sodišči prve in druge stopnje pravilno uporabili materialno pravo (zlasti 19. člen ZOZP) s tem, ko sta zakonsko določeno minimalno zavarovalno vsoto v znesku 34,400.000,00 SIT valorizirali od njene uveljavitve 1. 7. 1996 na dan sojenja 27. 2. 2018; (2.) ali sta sodišči prve in druge stopnje pravilno uporabili materialno pravo (19.

člen ZOZP) pri ugotavljanju razpoložljive zavarovalne vsote s tem, ko sta celotno zakonsko določeno minimalno zavarovalno vsoto v znesku 34,400.000 SIT valorizirali od njene uveljavitve 1. 7. 1996 do dneva sojenja 27. 2. 2018 in od tega odšteli izplačane zneske odškodnin, valorizirane od dneva posameznih plačil na dan sojenja 27. 2. 2018; (3.) ali sta sodišči prve in druge stopnje pravilno uporabili 19. člen ZOZP glede limita odgovornosti toženk oziroma ugotovili razpoložljivo zavarovalno vsoto na dan sojenja; (4.) ali je sodišče druge stopnje zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka s tem, ko je upoštevalo le del pritožbenih navedb glede akontacije dohodnine od prisojenih zneskov in prezrlo obveznost plačila dohodnine od prisojenih rentnih zneskov; (5.) ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo materialno pravo (ZOZP in ZDoh-2) pri presoji pomena akontacije dohodnine, ki sta jo dolžni plačati toženki od pravnomočno prisojenih zneskov odškodnine tožnici, na višino preostale zavarovalne vsote oziroma limita odgovornosti toženk na dan sojenja; (6.) ali sta sodišči prve in druge stopnje pravilno uporabili materialno pravo, ko sta presodili, da sukcesivno nastajajoča terjatev iz naslova izgubljenega zaslužka (navadna škoda in rentni zahtevek), ki jo je tožnica uveljavljala s pripravljalno vlogo z dne 12. 6. 2006 in vlogo z dne 1. 7. 2013, ni zastarala, ker je bila istovrstna škoda zahtevana že s tožbo z dne 7. 7. 2000, kljub temu da je bil zahtevek, ki je bil uveljavljan s tožbo z dne 7. 7. 2000, pravnomočno zavrnjen; in (7.) ali sta sodišči prve in druge stopnje v konkretnem primeru zmotno uporabili materialno pravo in zagrešili bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ko sta presodili, da je tožnica iz izvedenskega mnenja izvedenke klinične psihologije dr. P. Š. z dne 9. 2. 2004 izvedela za obstoj in obseg premoženjske škode iz naslova izgubljenega zaslužka.

4. Predlog je delno utemeljen.

5. Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367. a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) so v obravnavanem primeru podani glede pravnih vprašanj, opredeljenih v izreku tega sklepa. Vrhovno sodišče je zato na podlagi drugega odstavka 367. a člena ZPP revizijo v tako začrtanem obsegu dopustilo.