Supreme Court dismisses daughter's appeal for her incapacitated mother due to lack of lawyer qualification.

Predlog se zavrže.

[JEDRO]

Predlog za dopustitev revizije je vložila hčerka nasprotne udeleženke. Kot pooblaščenka svoje mame v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi ne more zastopati, saj ni odvetnica. Poleg tega ni izkazala niti, da bi bila skrbnica svoje mame J. P., pa tudi če bi bila, ni izkazala, da bi imela opravljen pravniški državni izpit. Ker tako v obravnavani zadevi predlog ni bil vložen po odvetniku oziroma stranka ni izkazala, da bi imela sama opravljen pravniški državni izpit, je Vrhovno sodišče predlog kot nedovoljen zavrglo (prvi odstavek 91. člena ZPP in 367.č člen ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom A. A. popolnoma odvzelo poslovno sposobnost ter pravico voliti in biti voljen. Odločilo je še, da bo o stroških odločeno s posebnim sklepom.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo nasprotne udeleženke zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo.

3. Zoper sklep pritožbenega sodišča je hči nasprotne udeleženke, B. A. pri Vrhovnem sodišču vložila vlogo, poimenovano revizija. V njej je grajala odločitve nižjih sodišč ter predlagala Vrhovnemu sodišču razveljavitev sklepov nižjih sodišč oziroma opravo ponovne obravnave zadeve.

4. Predlog ni dovoljen.

5. Zakon o nepravdnem postopku (ZNP) v 52. členu določa, da sta zoper sklep o delnem ali popolnem odvzemu poslovne sposobnosti dovoljeni revizija in obnova postopka. Ker je bil sklep sodišča prve stopnje izdan 21. 9. 2017, torej že po uveljavitvi novele Zakona o pravdnem postopku-E, 1 se v obravnavani zadevi postopek pred Vrhovnim sodiščem vodi po določbah navedene novele. ZPP-E je v 124. členu določil, da če drug zakon določa, da je revizija v nepravdnem postopku dovoljena, se ta dopusti pod pogoji iz 367.a člena zakona in po postopku po zakonu. S to prehodno določbo so bile torej spremenjene oziroma delno derogirane vse določbe v zakonih, po katerih je bila revizija izrecno dovoljena. 2 Vrhovno sodišče je zato vlogo, naslovljeno kot revizija, štelo kot predlog za dopustitev revizije.

6. 86. člen ZPP v tretjem odstavku določa, da lahko v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik. Predlog za dopustitev revizije, ki ga vloži nekvalificiran pooblaščenec, se zavrže (prvi odstavek 91. člena ZPP). Stranka se lahko sama zastopa, če ima sama ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit (četrti odstavek 86. člena ZPP). Že z novelo ZPP-D je bilo izrecno določeno, da sodišče zavrže izredno pravno sredstvo, ki ga vloži stranka sama, če predlogu ne priloži dokazila o opravljenem pravniškem državnem izpitu in tako ne izkaže pogojev iz četrtega odstavka 86. člena ZPP, to je, da ima sama oziroma njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit (367.č člen ZPP).

7. Predlog za dopustitev revizije je vložila hčerka nasprotne udeleženke B. A. Kot pooblaščenka svoje mame v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi ne more zastopati, saj ni odvetnica. Poleg tega ni izkazala niti, da bi bila skrbnica svoje mame A. A., pa tudi če bi bila, ni izkazala, da bi imela opravljen pravniški državni izpit. Ker tako v obravnavani zadevi predlog ni bil vložen po odvetniku oziroma stranka ni izkazala, da bi imela sama opravljen pravniški državni izpit, je Vrhovno sodišče predlog kot nedovoljen zavrglo (prvi odstavek 91. člena ZPP in 367.č člen ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

1 Ur. l. RS, št. 10/2017, v nadaljevanju ZPP-E.

2 Primerjaj odločbo Vrhovnega sodišča II Ips 357/2017 z dne 11. 1. 2018.