Legislator Case Law & Legislation
VSRS Sklep VIII DoR 254/2018-7 ECLI:SI:VSRS:2019:VIII.DOR.254.2018.7 AI generated

Supreme Court allows appeal regarding procedural breach of burden of proof and material law application.

Case Number VSRS Sklep VIII DoR 254/2018-7
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Partially Allowed

Legislator summary

AI generated

The Supreme Court of Slovenia granted permission for an appeal against a labor dispute judgment awarding damages to an employee. The lower court found the employer liable for damages based on indirect evidence after the employee withheld business records, while the employer argued for a procedural violation regarding the burden of proof. The court permitted the appeal because the question of whether the first-instance court correctly applied the burden of proof rules and material law is significant for legal certainty and uniform application of the law.

Legislator headnote

AI generated

Zakon o pravdnem postopku (ZPP); Zakon o sodnem postopku (ZSS): An appeal is admissible if the decision can be expected to resolve a legally important question concerning the burden of proof and the correct application of substantive law, ensuring legal certainty and uniformity.

Keywords

AI generated
burden of proof procedural breach material law application appeal permission indirect evidence legal certainty uniform application of law

Cited Legislation

AI generated
367.a paragraph 1 of the ZZZ
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče kršilo določbe pravdnega postopka v zvezi s trditvenim in dokaznim bremenom strank in posledično pravilno uporabilo materialno pravo.

[JEDRO]

Revizija se dopusti glede vprašanja ali je sodišče kršilo določbe pravdnega postopka v zvezi s trditvenim in dokaznim bremenom strank in posledično pravilno uporabilo materialno pravo.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je tožencu naložilo, da tožnici plača odškodnino v višini 54.257,98 EUR. Presodilo je, da je toženec pri opravljanju dela tožnici povzročil škodo tako, da je njene stranke preusmerjal na svojo ženo, ki je imela status s. p. To naj bi storil tako, da je potiskane medije (CD-je in DVD-je), ki jih je dodelovala toženka (tiskala in pakirala), prodajal v imenu in za račun ženinega podjetja. Celoten obseg škode ni bil natančno ugotovljen, zagotovo pa je po presoji sodišča prve stopnje znašala vsaj 53.011,08 EUR, kolikor je znašal za leti 2013 in 2014 povprečen donos dodelave optičnih medijev. Del škode v višini 1.264,90 EUR se nanaša na gotovinsko poslovanje. Ta znesek naj bi toženec prejel od različnih strank (plačale so z gotovino in brez računa) in ga zadržal zase. Sodišče je o toženčevi odgovornosti odločilo pretežno na podlagi posrednih dokazov, saj je tožnik poslovno dokumentacijo, ko mu je delovno razmerje pri tožnici prenehalo, odtujil in je sodišču ni predložil, čeprav ga je k temu pozvalo.

2. Sodišče druge stopnje je soglašalo s presojo sodišča prve stopnje in zavrnilo pritožbo toženca. Bistvenih kršitev določb postopka – ki so bile glavni pritožbeni očitek – ni ugotovilo.

3. Toženec v predlogu za dopustitev revizije postavlja vrsto vprašanj, vsa pa so povezana z očitkom bistvene kršitve določb pravdnega postopka, ki urejajo trditveno in dokazno breme strank, s poudarkom na pomenu določbe o edicijski dolžnosti stranke (227. člen ZPP 1 ). Meni, da je sodišče te določbe napačno uporabilo in posledično tudi napačno uporabilo materialno pravo.

4. Vrhovno sodišče po prvem odstavku 367.a člena ZZZ dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava, ali za razvoj prava preko sodne prakse.

5. Vrhovno sodišče ugotavlja, da so izpolnjeni pogoji za dopustitev revizije glede postavljenih vprašanj, ki jih je vse mogoče strniti v vprašanje, ki je navedeno v izreku, zato je revizijo po tako oblikovanem vprašanju dopustilo.

1 Zakon o pravdnem postopku, Ur. l. RS št. 26/99 in naslednji.