Court allows partial injunction against co-owner's 50% share transfer, rejecting first instance's refusal based on co-ownership rules.

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v tč. I. 1. razveljavi in zadeva vrne temu sodišču v nov postopek.

II. Sicer se pritožba zavrne in se sklep v tč. I.2. potrdi.

[JEDRO]

Sodišče upniku, skupnemu lastniku, sicer brez predloga ne more nuditi več varstva, kot ga sam želi, ne sme pa mu zavrniti manj varstva, kot bi ga bil upravičen zahtevati. Tudi na polovici stvari obstaja namreč skupnost lastnikov. Še drugače povedano: vsak (idealni) delček premoženja, ki je skupno, je skupen. Skupni lastnik pa ima zato še vedno dispozicijo, da predlaga zavarovanje le dela sicer skupne celote.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožeče stranke za izdajo začasne odredbe, s katero je predlagala, da sodišče toženi stranki prepove odtujitev in obremenitev 50 % poslovnega deleža na družbi N., d. o. o., L., z zaznambo te prepovedi v sodnem registru. Zavrnilo je tudi predlagano prepoved toženi stranki, da kot direktorica in edina družbenica družbe N. odtuji ali obremeni nepremičnino z ID znakom..., v naravi ... restavracija „A.“, z zaznambo te prepovedi v zemljiško knjigo.

2. Tožeča stranka se zoper sklep pritožuje, predlaga njegovo spremembo oz. razveljavitev. Ne strinja se s stališčem sodišča, da ne more zahtevati prepovedi razpolaganja le s 50% deležem družbe, češ da bi morala predlagati kvečjemu prepoved razpolaganja s celoto, ker gre sicer že za (nedopustno) delitev skupnega premoženja; meni, da lahko predlaga manj, kot mu gre.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je napačno uporabilo materialno pravo - relevantne določbe Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), in preuranjeno zavrnilo tožnikov predlog v delu, s katerim je tožnik želel doseči prepoved odtujitve 50 % deleža družbe, za katerega trdi, da je skupno premoženje pravdnih strank.

5. Sodišče prve stopnje je ocenilo, da je tožeča stranka verjetnost terjatve izkazala (1. odst. 272. čl. ZIZ), njen predlog pa je zavrnilo zato, ker bi po stališču prvostopenjskega sodišča s prepovedjo razpolaganja zgolj z eno polovico deleža na družbi, ki je verjetno skupno premoženje pravdnih strank, prišlo do nedopustne, preuranjene delitve tega premoženja. Pri tem se sklicuje na odločitvi tukajšnjega sodišča I Cp 542/2017 in I Cp 591/2015.

6. Stališče prvostopenjskega sodišča je napačno, navedeni odločbi pa v tem smislu napačno razumljeni oz. nista referenčni. V obeh navedenih pritožbenih zadevah je šlo namreč za to, da je prvostopenjsko sodišče napačno zavrnilo predlog skupnega lastnika za prepoved razpolaganja s celo skupno stvarjo in jo sâmo omejilo na polovico. S tem je dejansko preuranjeno ravnalo, kot da gre za solastnino oz. kot da je delitev skupne lastnine že opravljena. Današnja situacija pa je drugačna, saj eden od skupnih lastnikov sam predlaga, da se ne zavaruje cela skupna stvar, pač pa samo njen del. Sodišče upniku, skupnemu lastniku, sicer brez predloga ne more nuditi več varstva, kot ga sam želi, ne sme pa mu zavrniti manj varstva, kot bi ga bil upravičen zahtevati. Tudi na polovici stvari obstaja namreč skupnost lastnikov. Še drugače povedano: vsak (idealni) delček premoženja, ki je skupno, je skupen. Skupni lastnik pa ima zato še vedno dispozicijo, da predlaga zavarovanje le dela sicer skupne celote.

7. Pri nedenarnih terjatvah je treba poleg verjetne terjatve izkazati še enega izmed naslednjih pogojev: nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena, nevarnost uporabe sile ali nastanka težko nadomestljive škode, ali da dolžnik z izdajo začasne odredbe, če bi se tekom postopka izkazala za neutemeljeno, ne bi utrpel hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale upniku (2. odst. 272. čl. ZIZ). Ker se sodišče prve stopnje s tem ni ukvarjalo, je bilo treba izpodbijani sklep glede prepovedi razpolaganja z deležem družbe razveljaviti in zadevo glede tega vrniti v nov postopek istemu sodišču (3. tč. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku; ZPP).

8. Glede zavrnitve predlagane prepovedi toženi stranki, da kot direktorica družbe razpolaga z nepremičnino, ki je v lasti družbe, pritožba ne navaja nobenih razlogov, zato je glede tega dela sklepa pritožbeno sodišče opravilo zgolj uradni preizkus, ki pa ni pokazal relevantnih kršitev. V tem delu (2. točka izreka sklepa) je pritožbeno sodišče pritožbo zato zavrnilo in sklep potrdilo (2. tč. 365. čl. ZPP).