Appeal against individual judge's ruling on court fees dismissed; case requires full senate decision for costs over 800 EUR.
Legislator summary
AI generatedThe Higher Court rejected the applicant's requests for a supplementary ruling and correction of error regarding court fees and procedural costs. The court determined that the appealed decisions concerned tax obligations rather than procedural costs, meaning the threshold for senate-level review under Article 366a of the Civil Procedure Act did not apply. Consequently, the individual judge's decision was upheld, and the request for cost allocation was denied as costs remain reserved for a separate ruling.
Legislator headnote
AI generatedArticle 366a paragraph 2, second sentence of the Civil Procedure Act; Article 34a paragraph 4 of the Court Fees Act; When a decision concerns tax obligations rather than procedural costs, the requirement for a senate decision applies only if the disputed value exceeds 800 EUR, and individual judge rulings stand unless specific statutory conditions for correction are met.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Predlog za izdajo dopolnilnega sklepa in predlog za popravo napake se zavrneta.
[JEDRO]
V sklepih z 9. 2. 2018 in 4. 5. 2018 ne gre za odločanje o stroških postopka, pač pa za odločanje o taksni obveznosti, zato ne pride v poštev določilo druge alineje drugega odstavka 366.a člena ZPP, po kateri odloča o pritožbi zoper sklep senat, če gre za odločanje o stroških postopka, če vrednost izpodbijanega dela sklepa presega 800 EUR.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Višje sodišče v Ljubljani je s sklepom z dne 10. 10. 2018 zavrnilo tožničini pritožbi zoper sklepa s 17. 11. 2017 in 4. 5. 2017 in izpodbijana sklepa potrdilo (I. točka izreka). Pritožbi zoper sklep z 9. 2. 2018 pa je delno ugodilo in prvostopenjski sklep v prvi in tretji alineji I. točke izreka ter II. točko izreka spremenilo tako, da je ugovoru tožeče stranke zoper plačilni nalog Okrožnega sodišča v Kranju I P 517/2017 za plačilo sodne takse za pritožbo ugodilo in plačilni nalog razveljavilo v znesku, ki presega 1.449 EUR ter tožeči stranki naložilo, da v roku petnajst dni od prejema sklepa plača sodno takso za pritožbo v znesku 1.449 EUR. Prav tako je ugodilo ugovoru tožeče stranke zoper plačilni nalog Okrožnega sodišča v Kranju I P 517/2017 za plačilo sodne takse za revizijo in plačilni nalog razveljavilo v znesku, ki presega 1.227 EUR ter tožeči stranki naložilo, da v roku petnajst dni od prejema sklepa plača sodno takso za revizijo v znesku 1.227 EUR. V presežku je sodišče pritožbo zavrnilo in sklep v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdilo (II. točka izreka).
2. Tožeča stranka v predlogu za izdajo dopolnilnega sklepa predlaga, naj sodišče odloči tudi o stroških postopka, saj je v sklepu z dne 10. 10. 2018 izostala odločitev o priglašenih stroških postopka. V predlogu za popravo napake pa navaja, da je višje sodišče s sklepom z 10. 10. 2018 napačno odmerilo sodno takso in predlaga, naj višje sodišče napako po uradni dolžnosti odpravi. Navaja tudi, da je izpodbijani sklep izdala višja sodnica posameznica, o zadevi pa bi moralo odločiti višje sodišče v senatu treh sodnikov, saj plačilna naloga za pritožbo in revizijo z 21. 12. 2018 presegata znesek 800 EUR. Poleg tega je tožnica dan pred izdajo sklepa višjega sodišča vložila predlog za delegacijo pristojnosti. Višje sodišče bi moralo predlog za delegacijo odstopiti v reševanje Vrhovnemu sodišču RS pred izdajo sklepa.
3. Predloga nista utemeljena.
O predlogu za izdajo dopolnilnega sklepa
4. V obravnavani zadevi je odločitev o stroških pridržana, kar izhaja iz izreka sodbe sodišča prve stopnje I P 509/2004 s 23. 12. 2016. Prvostopenjsko sodišče je svojo odločitev o tem, da bo o stroških odločeno s posebnim sklepom, ko bodo ti znani, obrazložilo v 101. točki obrazložitve sodbe s 23. 12. 2016. Pritožbeno sodišče je obrazložena dejstva o dovoljenosti odločanja o stroških postopka s posebnim sklepom v celoti sprejelo (30. točka obrazložitve sodbe in sklepa Višjega sodišča v Ljubljani z 12. 7. in 6. 9. 2017). Pravno podlago za tako postopanje daje sedmi odstavek 163. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP).
5. Glede na to, da o stroških postopka prvostopenjsko sodišče še ni odločalo, saj je odločitev o stroških pridržana in ker je o stroških postopka treba odločati celostno, je pridržana tudi odločitev o stroških pritožbenega postopka. To izhaja tudi iz izreka sklepa pritožbenega sodišča, ki o stroških pritožbenega postopka (še) ni odločalo. Predlog za izdajo dopolnilnega sklepa zato ni utemeljen.
O predlogu za odpravo napake
6. Višje sodišče v Ljubljani je s sklepom z 10. 10. 2018 odločilo o pritožbi tožeče stranke zoper sklepe prvostopenjskega sodišča s 17. 11. 2017, 9. 2. 2018 in 4. 5. 2018. S sklepom s 17. 11. 2017 je prvostopenjsko sodišče sodnemu tolmaču za srbski jezik priznalo za opravljeno delo nagrado in stroške v skupnem znesku 304,50 EUR. S sklepoma z 9. 2. 2018 in 4. 5. 2018 pa je odločilo o ugovorih tožeče stranke zoper plačilne naloge za plačilo sodnih taks. O pritožbi zoper navedene sklepe je odločila višja sodnica na podlagi določil 366. in 366. a člena ZPP. V sklepih z 9. 2. 2018 in 4. 5. 2018 ne gre za odločanje o stroških postopka, pač pa za odločanje o taksni obveznosti, zato ne pride v poštev določilo druge alineje drugega odstavka 366. a člena ZPP, po kateri odloča o pritožbi zoper sklep senat, če gre za odločanje o stroških postopka, če vrednost izpodbijanega dela sklepa presega 800 EUR. V pritožbi zoper sklep s 17. 11. 2017 pa vrednost izpodbijanega dela sklepa ne presega 800 EUR. O pritožbah zoper vse tri sklepe je tako morala odločiti sodnica posameznica, podlaga pa je podana v 366. členu ZPP.
7. V obravnavanem primeru tudi niso izpolnjeni pogoji iz četrtega odstavka 34. a člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1), ko lahko oseba, ki je izdala plačilni nalog in ki po uradni dolžnosti ugotovi, da so v plačilnem nalogu napake, tega do potrditve izvršljivosti nadomesti z novim plačilnim nalogom. Ker je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je bila pritožba zoper sklep z 9. 2. 2018 delno utemeljena, je pritožbi delno ugodilo in spremenilo prvostopenjski sklep tako, da je plačilna naloga za plačilo sodnih taks za pritožbo in revizijo korigiralo. Predlog za popravo sklepa z 10. 10. 2018 tako ni utemeljen.
8. Istega dne, ko je bil sklep 10. 10. 2018 že izdan, je na višje sodišče prispela vloga tožeče stranke, v kateri je predlagala, da se pristojnost za odločanje prenese na katerokoli drugo stvarno pristojno sodišče v Republiki Sloveniji. Ker je bil sklep z 10. 10. 2018 že izdan, ga je sodišče najprej vročilo strankam in spis poslalo prvostopenjskemu sodišču, nato pa po ponovnem prejemu spisa na Višje sodišče v Ljubljani 16. 11. 2018, poslalo predlog za delegacijo pristojnosti na Vrhovno sodišče RS, ki je o predlogu za delegacijo pristojnosti odločilo 6. 12. 2018.