Appeal dismissed: Victim's criminal complaint remains admissible despite police notification exclusion rules.

Pritožba zagovornika obdolženega A. A. se zavrne kot neutemeljena.

[JEDRO]

Kazenska ovadba oškodovanca, četudi gre za privilegirano pričo, se ne izloča iz spisa, saj samoiniciativno podane ovadbe ni mogoče šteti za obvestilo po 148. členu ZKP.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Okrajno sodišče v Cerknici je z izpodbijanim sklepom zavrnilo zagovornikov predlog z dne 19. 9. 2018 za izločitev zapisnika o sprejemu ustne ovadbe z dne 9. 1. 2017 (priloga A2).

2. Zoper sklep se je pravočasno pritožil obdolženčev zagovornik zaradi kršitve določb kazenskega postopka. Pritožbenemu sodišču je predlagal, da izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu za izločitev ugodi oziroma podrejeno, da izpodbijani sklep razveljavi iz zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3. Obdolženčev zagovornik je pritožbo uvodoma naslovil tudi kot zahteva za navzočnosti na seji Višjega sodišča, vendar pa tega predloga v nadaljevanju ni obrazložil, zato pritožbeno sodišče njegovega predloga ni moglo preizkusiti. Poleg tega pritožbeno sodišče ugotavlja, da je predmet pritožbenega postopka pritožba zoper sklep sodišča prve stopnje. Izhajajoč iz določbe 445. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP), se o seji senata pritožbenega sodišča, ki odloča o pritožbi zoper odločbo sodišča prve stopnje izdano po skrajšanem postopku, stranke obvesti zgolj v primeru, ko gre za pritožbo zoper sodbo, in pod pogojem, če predsednik senata ali senat spozna, da bi bila navzočnost strank koristna za razjasnitev stvari.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Po preizkusu razlogov izpodbijanega sklepa in pritožbenih navedb pritožbeno sodišče ugotavlja, da je odločitev sodišča prve stopnje zakonita, pravilna in utemeljena. Pritožnik zmotno enači kazensko ovadbo z obvestili, ki jih policisti zberejo od oseb na podlagi 148. člena ZKP.

6. Pri zbiranju obvestil na podlagi 148. člena ZKP gre za dejavnost policije, ki v ta namen lahko vabi osebe tudi k sebi. Za kazensko ovadbo je značilna odsotnost sleherne pobude s strani državnih organov. Gre za samoiniciativno odločitev ovaditelja, da državnega tožilca neposredno ali preko pristojnega organa (policije) seznani z določeno informacijo. Po stališču ustaljene sodne prakse 1 se kazenska ovadba oškodovanca, četudi gre za privilegirano pričo, ne izloča iz spisa, saj samoiniciativno podane ovadbe ni mogoče šteti za obvestilo po 148. členu ZKP. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da se določba drugega odstavka 83. člena ZKP, v kateri je med drugim navedeno, da se morajo iz spisa izločiti obvestila, ki so jih dale policiji osebe, ki ne smejo biti zaslišane kot priče (235. člen ZKP), ali ki so se v skladu z ZKP odrekle pričevanju (236. člen ZKP), v obravnavnem primeru ne uporabi. Pritožbeno sklicevanje na navedene določbe je zato neutemeljeno.

7. Policija oseb ne more zasliševati kot priče, zato osebe, od katerih policija zbira obvestila, tudi ne morejo imeti statusa privilegirane priče in jih policija ni dolžna poučevati o privilegiju odpovedi pričevanju. Slednje velja še toliko bolj v primeru podajanja kazenske ovadbe, ko gre za samoiniciativno odločitev ovaditelja. Četudi gre za mladoletnega oškodovanca, zato pritožnik ne more uspeti z izpostavljanjem, da oškodovanca ni nihče podučil o tem, da mu ni potrebno dati ovadbe zoper očeta. Poleg tega je v obravnavanem primeru podala kazensko ovadbo oškodovančeva mama, ki je njegova zakonita zastopnica, ne pa oškodovanec sam.

8. Iz podatkov spisa izhaja, da je sodišče prve stopnje oškodovancu pravilno postavilo pooblaščenca ob začetku kazenskega postopka (po vložitvi obtoženega predloga). ZKP določa za obravnavano kaznivo dejanje obvezno zastopanje mladoletnega oškodovanca (tretji odstavek 65. člena ZKP), vendar pa se določila tega člena nanašajo na kazenski postopek, ne pa tudi na predhodno fazo zbiranja obvestil, še toliko manj pa na fazo podajanja kazenske ovadbe. Stališče pritožnika, da bi moral imeti oškodovanec v postopku pred policijo pravnega zastopnika, je zato neutemeljeno. Nenazadnje tudi Zakon o preprečevanju nasilja v družini (ZPND), ki delno uzakonja Direktivo o pomoči žrtvam, na katero se sklicuje pritožnik, ne predvideva obvezne navzočnosti zagovornika ali spremljevalca. Teza obrambe, da je oškodovanec zmanipuliran s strani mame B. B., na predmetno odločitev ne vpliva. Slednje bo stvar nadaljnjega dokaznega postopka, zato pritožnik s takimi pritožbenimi navedbami ne more omajati pravilnega zaključka sodišča prve stopnje, da zapisnik o sprejemu ustne ovadbe ni dokaz, ki bi ga bilo potrebno izločiti.

9. Ker razlogi, s katerimi obdolženčev zagovornik izpodbija sklep sodišča prve stopnje, niso utemeljeni, je sodišče druge stopnje njegovo pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno.

1 Sodba Vrhovnega sodišča RS I Ips 35/2003 z dne 2. 12. 2004, sklep Višjega sodišča v Ljubljani V Kp 43706/2016 z dne 11. 5. 2017 in sklep Višjega sodišča v Ljubljani V Kp 20185/2015 z dne 13. 10. 2015.