Appeal dismissed; special evidence rule for universal succession applies to succession itself, not specific claims.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe High Court in Maribor dismissed the debtor's appeal against a first-instance ruling that rejected an objection to enforcement. The debtor argued that a probate decree was insufficient without explicitly naming the specific debt being transferred, citing a prior isolated court decision. The court held that the special evidentiary requirement of Article 24(1) of the Enforcement and Security Act applies to proving the establishment of universal succession itself, not the transfer of individual claims, as the entire estate passes by law upon death.
Legislator headnote
AI generatedArticle 24(1) of the Enforcement and Security Act; Article 132 of the Inheritance Act: The special evidentiary requirement for universal succession applies to proving the establishment of such succession, not the transfer of specific claims.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedFull text
I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.
II. Dolžnik sam krije svoje pritožbene stroške.
[JEDRO]
Posebna dokazna zahteva iz prvega odstavka 24. člena ZIZ se v primeru univerzalnega nasledstva, kot je dedovanje, nanaša na dokazovanje nastopa tovrstnega nasledstva in ne na prenos posamezne terjatve, kot to velja v primeru singularnega nasledstva. Po samem zakonu na dediče v trenutku zapustnikove smrti preide celotna zapuščina (132. člen Zakona o dedovanju - v nadaljevanju ZD).
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je ugovor zavrnilo in zavrnilo tudi zahtevek za povrnitev ugovornih stroškov.
2. Dolžnik v pravočasni pritožbi navaja, da za dokazovanje prehoda terjatve v skladu z določilom prvega odstavka 24. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) ne zadošča sklep o dedovanju, ampak mora biti v njem tudi določno opredeljena terjatev, ki se deduje. Sklicuje se na VSM sklep I Ip 1144/2014, ki ga prilaga. Predlaga razveljavitev izpodbijanega dela sklepa in vrnitev zadeve v nov postopek. Priglaša pritožbene stroške.
3. Upnika v odgovoru na pritožbo podajata strinjanje z razlogi sodišča prve stopnje in predlagata zavrnitev pritožbe. Stroškov odgovora na pritožbo ne priglašata.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. Sodišče druge stopnje pritrjuje pravilnim razlogom sodišča prve stopnje, jih povzema v svojo obrazložitev in le še odgovarja na pritožbene navedbe:
6. Posebna dokazna zahteva iz prvega odstavka 24. člena ZIZ se v primeru univerzalnega nasledstva, kot je dedovanje, nanaša na dokazovanje nastopa tovrstnega nasledstva in ne na prenos posamezne terjatve, kot to velja v primeru singularnega nasledstva. Po samem zakonu na dediče v trenutku zapustnikove smrti preide celotna zapuščina (132. člen Zakona o dedovanju - v nadaljevanju ZD). Navedba zapustnikovega premoženja v sklepu o dedovanju ni nujno vseobsegajoča, niti dokončna. Pozneje najdeno premoženje se razdeli na podlagi predhodnega sklepa o dedovanju (prvi odstavek 221. člena ZD).
7. Po pojasnjenem zadošča sklep o dedovanju, v katerem je kot dedič po pokojnem upniku, ki je naveden v izvršilnem naslovu, opredeljena oseba, ki predlaga izvršbo, četudi v njem ni navedena izterjevana obveznost. Da je bila izterjevana obveznost premoženje zapustnika, potrjuje izvršilni naslov, ki je tudi javna listina.
8. Dolžnik v ugovoru ni prerekal obstoja sklepa o dedovanju II D 421/2018 in zatrjevane vsebine o dedičih, zato sodišče prve stopnje v tej smeri ni bilo dolžno izvajati dokazov (prvi odstavek 214. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). 1 Dolžnikov ugovorni razlog, da prehod terjatve ni dokazan, ker v njem ni navedena izterjevana obveznost, po pojasnjenem ni utemeljen, drugih ugovornih razlogov pa dolžnik niti ni podal.
9. Sodišče na sodno prakso pri svojem odločanju ni neposredno vezano, ampak le na Ustavo RS in zakon (prvi odstavek 3. člena Zakona o sodiščih - v nadaljevanju ZS). Z vidika spoštovanja ustavne pravice do enakega sodnega varstva pravic (22. člena Ustave RS) je pomembna le ustaljena sodna praksa, od katere sodišče ne sme odstopiti, ne da bi podalo razumne razloge za odstop. Ozko stališče, navedeno v VSM sklepu I Ip 1144/2014, da mora biti prehod dokazan s sklepom o dedovanju na način, da je v njem tudi navedena konkretna terjatev, za katero se predlaga izvršba, ne predstavlja ustaljene sodne prakse, ampak je osamljeno stališče, ki mu zaradi pretirane strogosti do upnika sodišče druge stopnje ne sledi. Dokazovanje prehoda v pravdi, za katero se zavzema dolžnik, bi bilo v primeru, kot je obravnavani, le samo sebi namen.
10. Uradni preizkus stroškovne odločitve ni pokazal kršitev materialnega prava.
11. Po pojasnjenem je sodišče druge stopnje, ko tudi ni odkrilo procesnih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
12. Dolžnik, ki ni uspel s pritožbo, krije sam priglašene pritožbene stroške (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena istega zakona in 15. členom ZIZ). Odločitev o stroških odgovora na pritožbo je odpadla, ker ti niso bili priglašeni (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
1 Po citiranem določilu mora upnik v izvršilnem predlogu javno ali po zakonu overjeno listino, s katero se lahko dokaže, da je bila terjatev prenesena ali je na drug način prešla na upnika, določno označiti. Zakon ne zahteva, da jo predloži k predlogu.