Supreme Court rejects review application as first-instance judgment was not final and conditions for review were not met.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia rejected the plaintiff's application for permission to file a review against the second-instance judgment. The plaintiff argued that the first-instance judgment was not final due to parallel proceedings and that the statute of limitations should not apply based on a specific Supreme Court precedent. The court determined that the conditions for filing a review under the Civil Procedure Act were not satisfied because the first-instance decision had already become final and binding.
Legislator headnote
AI generatedPrvi odstavek 367. a člena ZPP; Drugi odstavek 367. c člena ZPP: Revizija se dopusti le, če je odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za pravno varnost, enotno uporabo prava ali razvoj prava, in pogoji iz prvega odstavka 367. a člena ZPP morajo biti izpolnjeni.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Predlog se zavrne.
[JEDRO]
Pogoji iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso izpolnjeni.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da je toženec dolžan tožniku plačati 68.635,80 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18. 3. 2017 dalje. Odločilo je še o stroških pravdnega postopka.
2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnika zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Odločilo je tudi o stroških pritožbenega postopka.
3. Zoper sodbo pritožbenega sodišča vlaga tožnik predlog za dopustitev revizije. Predlaga dopustitev revizije glede vprašanja, ali izhaja obravnavani tožbeni zahtevek iz izreka sodbe Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 5455/2007 z dne 12. 3. 2008, in če je tako, ali se glede vprašanja zastaranja uporablja določba prvega odstavka 356. člena Obligacijskega zakonika (OZ). Meni, da je Višje sodišče v Ljubljani izdalo tri različne odločitve, in sicer najprej sodbo VSL I Cp 5455/2007, nato sodbo v obravnavani zadevi, iz paralelnega postopka zoper drugo dedinjo V. G. pa je bil istega dne izdan sklep VSL I Cp 485/2018. Ozadje pravnih razmerij in zahtevkov so številčni in dolgotrajni postopki o denacionalizaciji. V trenutku izdaje delne odločbe Upravne enote na Vrhniki v oktobru leta 2003 tožnik ni mogel vedeti za predmetni zahtevek, ki je nastal šele s sodbo VSL I Cp 5455/2007. Zato bi moralo višje sodišče uporabljati stališča in pravne kriterije, ki so vsebovani v odločitvi Vrhovnega sodišča X Ips 242/2014 z dne 21. 12. 2015. To pomeni, da je zahtevek iz neupravičene obogatitve nastal šele po izdaji sodbe Višjega sodišča v Ljubljani iz marca 2008, tako da ne more biti govora o zastaranju oziroma neupoštevanju daljšega zastaralnega roka iz 356. člena OZ. Izpodbijana sodba pritožbenega sodišča odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča.
4. Predlog ni utemeljen.
5. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367. a člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP).
6. Vrhovno sodišče je ocenilo, da pogoji iz 367. a člena ZPP za dopustitev revizije niso izpolnjeni, zato je predlog za dopustitev revizije skupaj z v njem vsebovano stroškovno zahtevo zavrnilo (drugi odstavek 367. c člena ZPP).