Supreme Court dismisses appeal on administrative lawsuit timeliness, ruling service by deposit in mailbox counts as service.

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Neutemeljene so pritožbene navedbe, da je rok za vložitev tožbe pričel teči šele 10. 5. 2018, ker je bilo pisanje puščeno v hišnem predalčniku 9. 5. 2018. Ni namreč pomembno, kdaj je bilo pritožnici puščeno pismo v hišnem predalčniku, temveč je bistveno, da na podlagi četrtega odstavka 87. člena ZUP velja vročitev za opravljeno že z dnem preteka 15 dnevnega roka, tj. 8. 5. 2018, ko je nastopila fikcija vročitve.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi 2. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot prepozno zavrglo tožbo tožnice zoper odločbo Okrožnega sodišča v Murski Soboti, št. BPP 176/2018-4 z dne 19. 4. 2018, s katero je bilo odločeno, da se zavrne prošnja tožnice za dodelitev brezplačne pravne pomoči za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve stopnje v izvršilni zadevi opr. št. I 16/2018, ki se vodi pred Okrajnim sodiščem v Murski Soboti. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa sodišče prve stopnje navaja, da je bil postopek končan z navedeno odločbo, ki je bila tožnici vročena s fikcijo vročitve 8. 5. 2018 v skladu s tretjim in četrtim odstavkom 87. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Iz upravnih spisov izhaja, da je bila tožnica 23. 4. 2018 obveščena o prispeli pošiljki in o tem, da lahko pismo prevzame v roku 15 dni, ki začne teči 24. 4. 2018, ter da bo po poteku tega roka pismo puščeno v hišnem predalčniku. Rok 15 dni se je tako iztekel 8. 5. 2018, zato je 30 dnevni rok za vložitev tožbe začel teči 9. 5. 2018 ter se je iztekel 7. 6. 2018. Tožba, ki je bila poslana sodišču priporočeno po pošti 8. 6. 2018, je bila vložena po poteku zakonskega roka oziroma prepozno.

2. Tožnica (v nadaljevanju pritožnica) je zoper navedeni sklep sodišča prve stopnje vložila pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da sklep ni zadostno utemeljen ter da sodišče prve stopnje prihaja samo s seboj in z listinami v spisu v nasprotje. Poudarja, da je bila 23. 4. 2018 obveščena o prispeli pošiljki in tudi o tem, da lahko pismo prevzame v roku 15 dni, ki začne teči od 24. 4. 2018, ter da bo po poteku tega roka pismo puščeno v njenem hišnem predalčniku. Rok 15 dni, do katerega je še lahko prevzela pisemsko pošiljko, je trajal do 8. 5. 2018, medtem ko je bilo pisanje šele 9. 5. 2018 puščeno v njenem hišnem predalčniku. Rok za vložitev tožbe je tako pričel teči 10. 5. 2018 in ne 9. 5. 2018. Tožba, ki je bila sodišču poslana priporočeno po pošti 8. 6. 2018, je vložena znotraj zakonskega roka in je pravočasna. Z zavrženjem tožbe ji je bila odvzeta možnost sodelovanja v postopku, s čimer je bila kršena njena pravica do izjave. Predlaga, naj Vrhovno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje, da opravi nov postopek. Zahteva tudi povrnitev stroškov pritožbenega postopka ter prosi za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo.

3. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

K I. točki izreka:

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, je v skladu s prvim odstavkom 28. člena ZUS-1 treba tožbo v upravnem sporu vložiti v 30 dneh od vročitve upravnega akta, s katerim je bil postopek končan. V obravnavani zadevi je bil postopek končan z odločbo tožene stranke z dne 19. 4. 2018, zato je od vročitve te odločbe začel teči rok za vložitev tožbe. Na podlagi prvega odstavka 87. člena ZUP se morajo odločbe in sklepi ter drugi dokumenti, od katerih vročitve začne teči rok, vročiti osebno tistemu, kateremu so namenjeni. Če se vročitev ne da opraviti tako, pusti vročevalec v hišnem predalčniku, na vratih stanovanja, poslovnega prostora ali delavnice pisno sporočilo, v katerem navede, kje se dokument nahaja in da ga mora naslovnik prevzeti v 15 dneh (tretji odstavek 87. člena ZUP). Če naslovnik dokumenta ne prevzame v 15 dneh, velja vročitev za opravljeno z dnem preteka tega roka. Po preteku tega roka vročevalec pusti dokument v hišnem oz. izpostavljenem predalčniku naslovnika (četrti odstavek 87. člena ZUP).

6. Iz izpodbijanega sklepa ter predloženih upravnih spisov, v katerih se nahaja tudi sporočilo o prispelem pismu, izhaja, da je vročevalec v ponedeljek 23. 4. 2018 poizkušal opraviti vročitev pisma (navedene odločbe) pritožnici. Ker se vročitev ni dala opraviti, je bilo v pritožničinem hišnem predalčniku puščeno sporočilo o prispelem pismu z navedbo, da se pismo lahko osebno prevzame na pošti v roku 15 dni, ki začne teči 24. 4. 2018, kar med strankama tudi ni sporno. Pritožnica pisma v navedenem roku ni prevzela in pismo je bilo 9. 5. 2018 vloženo v njen hišni predalčnik. Glede na navedeno je v obravnavanem primeru 15 dnevni rok za prevzem pisma začel teči 24. 4. 2018 ter se je iztekel 8. 5. 2018 (torek). Odločba tožene stranke z dne 19. 4. 2018 je bila torej vročena s fikcijo vročitve 8. 5. 2018, kar pomeni, da je rok za vložitev tožbe začel teči 9. 5. 2018. Neutemeljene so pritožbene navedbe, da je rok za vložitev tožbe pričel teči šele 10. 5. 2018, ker je bilo pisanje puščeno v hišnem predalčniku 9. 5. 2018. Ni namreč pomembno, kdaj je bilo pritožnici puščeno pismo v hišnem predalčniku, temveč je bistveno, da na podlagi četrtega odstavka 87. člena ZUP velja vročitev za opravljeno že z dnem preteka 15 dnevnega roka, tj. 8. 5. 2018, ko je nastopila fikcija vročitve. 1

7. Glede na obrazloženo je torej v obravnavani zadevi rok za vložitev tožbe začel teči 9. 5. 2018 ter se je iztekel 7. 6. 2018 (četrtek), zato je po presoji Vrhovnega sodišča pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da je bila tožba, ki je bila vložena 8. 6. 2018 (takrat je bila oddana priporočeno na pošto, kar je razvidno iz poštne nalepke), vložena prepozno.

8. Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe, da izpodbijani sklep ni zadostno utemeljen ter da sodišče prve stopnje prihaja samo s seboj in z listinami v spisu v nasprotje. Sodišče prve stopnje je namreč v obrazložitvi sklepa navedlo vse razloge o odločilnih dejstvih, ki so jasni in med seboj niso v nasprotju, pri čemer tudi niso v nasprotju z listinami v spisu. Prav tako pritožnica neutemeljeno navaja, da ji je bila s takšno odločitvijo odvzeta možnost sodelovanja v postopku ter kršena njena pravica do izjave, saj je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom tožbo pravilno zavrglo kot prepozno.

9. Ker pritožbene navedbe niso utemeljene in tudi niso podani razlogi, na katere mora sodišče paziti po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče na podlagi 76. člena ZUS-1 v povezavi z drugim odstavkom 82. člena ZUS-1 pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep.

10. V zvezi s pritožničinim predlogom za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo Vrhovno sodišče pojasnjuje, da se v skladu s četrtim odstavkom 10. člena Zakona o sodnih taksah v postopkih odločanja o dodelitvi brezplačne pravne pomoči taksa ne plača.

K II. točki izreka:

11. Pritožnica s pritožbo ni uspela, zato sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

1 Tako stališče je Vrhovno sodišče že sprejelo npr. v sklepu I Up 406/2013 z dne 9. 4. 2014 in sklepu I Up 94/2015 z dne 20. 5. 2015.