Appeal dismissed; creditor failed to prove invoices were their own business records for enforcement.

Pritožba se zavrne in se sklep potrdi.

[JEDRO]

Če bi upnica z verjetnostjo izkazala, da listine v predlogu za izvršbo predstavljajo knjigovodske listine, ki jih je sama izdala kot fizična oseba pri opravljanju svoje dejavnosti za dejanski poslovni dogodek, bi bilo zavrženje predloga za izvršbo nepravilno.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog za izvršbo.

2. Upnica je zoper ta sklep vložila pravočasno pritožbo, poimenovano kot "dopolnitev - popravljeni predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine". Sodišču prve stopnje očita, da je nezakonito zavrglo njen predlog za izvršbo. Popravlja oznako zahtevka za prvo navedeno listino v predlogu za izvršbo, in sicer kataloško številko 8 spreminja v kataloško številko 1, izdatek – račun št. 004310326 z dne 25. 11. 2016 z zapadlostjo dne 18. 12. 2016 v znesku 3.900,00 EUR (glede drugih dveh verodostojnih listin pojasnjuje, da ju ohranja v veljavi). Meni, da mora sodišče prve stopnje popravljeno dopolnitev v celoti upoštevati, ne glede na to, ali je sama fizična oseba ali ne. Od sodišča prve stopnje zahteva, naj pod nujno izda sklep o izvršbi in obvesti dolžnika, upnika delodajalca dolžnika ter APP v RS. Stroškov pritožbe ne priglaša.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v mejah pritožbenih razlogov, po uradni dolžnosti pa glede nekaterih absolutnih bistvenih kršitev določb postopka in glede pravilne uporabe materialnega prava (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP), oba v zvezi z določbo 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ)).

5. Sodišče prve stopnje se je v razlogih izpodbijanega sklepa sklicevalo na drugi odstavek 41. člena ZIZ (glede navedbe verodostojne listine), na drugi in tretji odstavek 23. člena ZIZ (glede taksativno naštetih verodostojnih listin) ter na peti odstavek 41. člena ZIZ (glede določne označbe verodostojne listine). Ugotovilo je, da je upnica v predlogu za izvršbo verodostojno listino pod zaporedno številko 1 opredelila s kataloško številko 8, kar v skladu z Navodilom za izpolnjevanja obrazca za predlog za izvršbo (v nadaljevanju: Navodilo), ki je sestavni del Pravilnika o obrazcih, vrstah izvršb in poteku avtomatiziranega izvršilnega postopka (v nadaljevanju: Pravilnik), pomeni verodostojne listine po drugih zakonih, pod opisno oznako verodostojne listine pa je navedla zgolj "004310326". Sodišče prve stopnje je zavzelo stališče, da iz takšne nedoločne oznake ni mogoče razbrati, da gre za verodostojno listino po drugih zakonih oziroma ni razvidno, kateri zakon navedeno listino opredeljuje kot verodostojno, prav tako pa iz takšne oznake ne izhaja, da gre za katero izmed drugih verodostojnih listin iz 23. člena ZIZ. Glede verodostojnih listin, ki sta v predlogu za izvršbo navedeni pod zaporednima številkama 2 in 3, pa je sodišče prve stopnje ugotovilo, da ju je upnica opredelila s kataloškima številkama 1 in 7, kar v skladu z Navodilom pomeni fakturo oziroma obračun zamudnih obresti. Na podlagi takšnih oznak zahtevka in dejstva, da je upnica fizična oseba, za katero iz predloga za izvršbo ne izhaja, da bi izterjevala terjatev iz naslova opravljanja dejavnosti, pa je sodišče prve stopnje zaključilo, da predlog za izvršbo ni dovoljen, kajti fizične osebe, ki niso samostojni podjetniki oziroma ne opravljajo dejavnosti, ne morejo izdajati faktur, ki bi bile lahko podlaga za izvršbo na podlagi verodostojne listine (pri čemer se tudi obračun obresti po 23. členu ZIZ šteje za fakturo), oziroma iz oznak verodostojnih listin v predlogu za izvršbo ni razvidno, da bi šlo za verodostojne listine (skladno z določbama 23. oziroma 41. člena ZIZ).

6. Izpodbijana odločitev je pravilna.

7. Predlogi za izvršbo na podlagi verodostojnih listin morajo biti sestavljeni na predpisanem obrazcu v skladu s Pravilnikom. Po petem odstavku 41. člena ZIZ verodostojne listine, na podlagi katere zahteva izvršbo, upniku k predlogu za izvršbo ni treba priložiti, temveč jo mora le določno označiti in navesti datum zapadlosti terjatve. Določnost oznake verodostojne listine je predpisana zato, da je tako dolžniku kot tudi sodišču čimbolj nedvoumno jasno, za kakšno listino sploh gre. 1 Izvršilno sodišče je namreč dolžno že ob vložitvi predloga za izvršbo paziti na to, da je listina, ki je v predlogu za izvršbo označena kot verodostojna (23. člen ZIZ), dejansko takšna (to je tudi ugovorni razlog iz 2. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ, ki ga dolžnik lahko uspešno uveljavlja z ugovorom zoper sklep o izvršbi).

8. V predmetni zadevi je upnica kot fizična oseba vložila predlog za izvršbo zoper dolžnico na podlagi treh verodostojnih listin (v predlogu za izvršbo je kot verodostojne listine označila listino s kataloško številko 8 (z opisno oznako 004310326), listino s kataloško številko 1 (z opisno oznako 1-2018 storitev ) in listino s kataloško številko 7 (z opisno oznako obračun obresti do 18. 6. 2018)). Prvo navedeni verodostojni listini upnica v pritožbi spreminja oznako (iz kataloške številke 8 v kataloško številko 1) ter opis (v "izdatek-račun št. 004310326"), vendar pa obenem v pritožbi ne zatrjuje in ne izkazuje, da bi bila vse tri listine iz predloga za izvršbo (dve fakturi ali računa 2 in obračun obresti, ki se prav tako šteje za fakturo 3 ) kot verodostojne listine dolžnici izdala v okviru opravljanja dejavnosti. Le v primeru, če bi upnica z verjetnostjo izkazala, da listine v predlogu za izvršbo predstavljajo knjigovodske listine, ki jih je sama izdala kot fizična oseba pri opravljanju svoje dejavnosti za posamični opravljeni promet blaga, proizvodov in storitev (torej za dejanski poslovni dogodek), 4 bi bilo njeni pritožbi mogoče ugoditi.

9. Višje sodišče še pojasnjuje, da izpodbijana odločitev o zavrženju predloga za izvršbo ne pomeni, da v tem postopku terjana terjatev ne obstoji ali da dolžnica te terjatve upnici ni dolžna plačati. Pomeni zgolj to, da upnica zahtevka za plačilo in izterjavo te terjatve ne more uveljavljati v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine.

10. Ker uveljavljeni pritožbeni razlogi niso utemeljeni, višje sodišče pa tudi ni ugotovilo nobenih kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

1 Primerjaj VSL sklep I Ip 2384/2011 z dne 14. 9. 2011 in VSL sklep I Ip 547/2018 z dne 4. 4. 2018.

2 Faktura in račun sta sopomenki (glej Slovar slovenskega knjižnega jezika, objavljen na spletni strani Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU). ZPP in ZIZ sicer ne določata vsebine in oblike fakture, ker je to ekonomski pojem (glej V. Rijavec v: L. Ude in A. Galič, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 3. knjiga, Uradni list RS in GV Založba, Ljubljana 2009, str. 678 v 22. točki).

3 Ibidem na str. 678 v 25. točki.

4 Na splošno je knjigovodska listina v posebni obliki sestavljen in s podpisi potrjen zapis o poslovnem dogodku, na podlagi katerega se knjigovodski podatki vnašajo v poslovne knjige in omogočajo kontroliranje poslovnega dogodka, ki ga izpričujejo (ibidem na str. 678 v 22. in 23. točki).