Administrative court dismisses lawsuit for failure to appoint a representative in Slovenia within the statutory deadline.
Legislator summary
AI generatedThe Administrative Court of the Republic of Slovenia dismissed the plaintiff's lawsuit regarding the verification of a foreign currency deposit application. The plaintiff, residing in Bosnia and Herzegovina, failed to appoint a representative in Slovenia after being ordered to do so by the court. The court rejected the plaintiff's claim of inability to hire a representative as an unproven and non-specific statement, noting that the court had previously clarified the legal requirements and available options to the plaintiff. Consequently, the lawsuit was dismissed because the plaintiff did not remedy the procedural defect within the prescribed time limit.
Legislator headnote
AI generatedPrvi odstavek 146. člena Zakona o pravdnem postopku; prvi odstavek 22. člena Zakona o upravnem sporu: A party residing abroad without a local representative must appoint one; failure to do so after a court order results in dismissal of the lawsuit if not remedied within the set deadline.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
I. Tožba se zavrže.
II. Tožeči stranki se namesto dosedanje začasne zastopnice za sprejemanje pisanj A.A., Upravno sodišče Republike Slovenije, Fajfarjeva ulica 33, Ljubljana, postavi nova začasna zastopnica za sprejemanje pisanj, B.B., Upravno sodišče Republike Slovenije, Fajfarjeva ulica 33, Ljubljana, z nalogo, da tožeči stranki pošlje ta sklep.
[JEDRO]
Sodišče je tožečo stranko, ki živi v tujini, s sklepom pozvalo, da imenuje pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Republiki Sloveniji. Tožeča stranka je na sklep sodišča odgovorila z navedbo, da ni zmožna najeti pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Republiki Sloveniji. Ker gre za nekonkrtizirano in nedokazano izjavo o okoliščinah na strani tožeče stranke, sodišče nima podlage za drugačno postopanje, kot za zavženje tožbe.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Tožeča stranka je pri naslovnem sodišču vložila tožbo v zadevi verifikacije devizne vloge. Po podatkih, ki izhajajo iz tožbe, živi tožeča stranka v tujini, to je v Bosni in Hercegovini, v Republiki Sloveniji pa nima pooblaščenca za ta sodni postopek. Kot kontaktni naslov je tožeča stranka v tožbi navedla Združenje za zaščito deviznih varčevalcev v Bosni in Hercegovini (v nadaljevanju Združenje), ki ima sedež v tujini.
2. Na podlagi prvega odstavka 22. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) se v upravnem sporu uporabljajo določbe zakona, ki ureja pravdni postopek, kolikor ZUS-1 ne določa drugače.
K I. točki izreka:
3. Po prvem odstavku 146. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) mora tožeča stranka, ki je v tujini, pa nima pooblaščenca v Republiki Sloveniji, ob vložitvi tožbe imenovati pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Republiki Sloveniji. Če tega ob vložitvi tožbe ne stori, imenuje sodišče na njene stroške začasnega zastopnika, upravičenega za sprejemanje pisanj, ter po njem naloži tožeči stranki, da v določenem roku imenuje pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Republiki Sloveniji. Če tožeča stranka v danem roku tega ne stori, sodišče tožbo zavrže. Sklep o tem se tožeči stranki vroči po imenovanem začasnem zastopniku.
4. Sodišče je Združenju vsled vprašanj, ki jih je Združenje zastavilo kot kontaktna oseba več različnih tožnikov, posredovalo obsežna pojasnila (pod opr. št. Su 394/2017) glede zakonske ureditve v zvezi s postavitvijo pooblaščenca za sprejem pisanj v Republiki Sloveniji, med drugim tudi opozorilo, da Združenje, glede na to, da ima sedež v tuini, po prej navedeni določbi 146. člena ZPP ne more biti pooblaščenec za sprejem pisanj v Republiki Sloveniji. Sodišče je Združenje opozorilo tudi glede obveznih sestavin tožbe po ZPP in ZUS-1.
5. Sodišče je tožeči stranki s sklepom z dne 23. 1. 2018 postavilo začasno zastopnico, upravičeno za sprejemanje pisanj, z nalogo, da tožeči stranki pošlje navedeni sklep, s katerim je sodišče tožeči stranki naložilo, da v roku 30 dni od vročitve tega sklepa začasni zastopnici imenuje svojega pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Republiki Sloveniji in o tem pisno seznani sodišče. Sodišče je tožečo stranko opozorilo, da bo tožbo zavrglo, če v roku ne bo odpravila pomanjkljivosti tožbe v skladu z izrekom navedenega sklepa.
6. Začasni zastopnici, upravičeni za sprejemanje pisanj, je bil predmetni sklep sodišča vročen dne 6. 2. 2018, ko je začel tudi teči rok za odpravo pomanjkljivosti tožbe, o čemer je bila tožeča stranka obveščena. Začasna zastopnica, upravičena za sprejemanje pisanj, je navedeni sklep poslala tožeči stranki skupaj z dopisom z dne 6. 2. 2018. V dopisu je tožeči stranki pojasnila, koga lahko imenuje za pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Republiki Sloveniji ter jo opozorila na začetek teka rokov za odpravo teh pomanjkljivosti in tudi na pravne posledice nepravočasne odprave pomanjkljivosti tožbe v skladu z izrekom sklepa. Iz povratnice je razvidno, da je tožeča stranka pisanje začasne zastopnice prejela 8. 2. 2018.
7. Sodišče je 15. 2. 2018 prejelo vlogo tožeče stranke, v kateri je navedeno, da tožeča stranka ni zmožna najeti svojega pooblaščenca za sprejem pisanj v Republiki Sloveniji. Iz tega izhaja, da tožeča stranka ni sledila sklepu sodišča z dne 23. 1. 2018 in ni imenovala svojega pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Republiki Sloveniji, zgolj vsled takšne nekonkretizirane in nedokazane izjave o okoliščinah na strani tožeče stranke pa sodišče tudi nima nikakršne podlage za drugačno postopanje, kot za zavrženje tožbe. Sodišče še dodaja, da je odziv tožeče stranke v predmetnem primeru po vsebini identičen odzivu drugih tožečih strank v zadevah verifikacije deviznih vlog, v katerih so se tožeče stranke v tožbi prav tako sklicevale na Združenje kot kontaktni naslov, in to kljub temu, da je sodišče, kot predhodno pojasnjeno pod točko 4 obrazložitve tega sklepa, Združenju posredovalo obsežna pojasnila glede zakonske ureditve v zvezi s postavitvijo pooblaščenca za sprejem pisanj v Republiki Sloveniji, ne nazadnje pa tudi kljub jasnemu pojasnilu začasne zastopnice o osebah, ki so lahko imenovane za pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Republiki Sloveniji, v dopisu z dne 6. 2. 2018.
8. Rok za odpravo pomanjkljivosti tožbe se je torej iztekel z dnem 8. 3. 2018, tožeča stranka pa do tega dne niti kasneje do izdaje tega sklepa ni odpravila pomanjkljivosti tožbe, kot ji je to naložilo sodišče v zgoraj navedenem sklepu. Sodišče je zato na podlagi prvega odstavka 146. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 tožbo zavrglo.
K II. točki izreka:
9. S sklepom z dne 23. 1. 2018 je sodišče za začasno zastopnico, upravičeno za sprejemanje pisanj za tožečo stranko, imenovalo A.A., Upravno sodišče Republike Slovenije, Fajfarjeva ulica 33, Ljubljana. Tožeči stranki se zaradi daljše odsotnosti imenovane, kot nova začasna zastopnica za sprejemanje pisanj postavi B.B., Upravno sodišče Republike Slovenije, Fajfarjeva ulica 33, Ljubljana, z nalogo, da tožeči stranki pošlje ta sklep.