Slovenian court dismisses involuntary capacity proceedings initiated solely on diagnosed mental health issues without concrete evidence of impaired decision-making. The appeal is allowed, and the first-instance ruling is annulled.

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

[JEDRO]

Zgolj diagnosticirane težave v duševnem zdravju, same za sebe niso okoliščina, ki bi narekovala uvedbo postopka za odvzem ali omejitev poslovne sposobnosti. Še manj pa takšno okoliščino predstavljajo težave pri vzdrževanju ustreznih bivalnih razmer, nekonkretizirane težave pri funkcioniranju v domačem okolju in pri vključevanju v program socialne vključenosti zaradi kvalitetnejšega preživljanja prostega časa, težave s sosedi ali konflikti z bratom ter nekonkretizirane težave v skrbi zase.

Ne glede na to, da je z izpodbijanim sklepom postopek za odvzem ali omejitev poslovne sposobnosti le začet, kar pomeni, da sodišče dejstev, od katerih je odvisna končna odločitev, še ni ugotavljalo, ni mogoče spregledati dejstva, da že sama uvedba postopka pomeni podlago za poseg v pravice udeležene osebe.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zoper udeleženca po uradni dolžnosti uvedlo postopek zaradi odvzema poslovne sposobnosti.

2. Zoper sklep je udeleženec po svoji pooblaščenki vložil pravočasno pritožbo. Uveljavlja vse pritožbene razloge, ki jih dopušča 338. člen Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in predlaga razveljavitev odločitve.

V bistvenem navaja, da udeleženec redno jemlje predpisano terapijo, živi v urejenem stanovanju, ima urejeno prehrano, dobiva socialno pomoč in zna skrbeti sam zase. S svojo pooblaščenko normalno komunicira. Sodišče, ki sledi pobudi Psihiatrične bolnice X., podprti s strani CSD Y., ne pove, kaj je v vsebini pobude tako strašnega, da bi bil potreben odvzem poslovne sposobnosti ali celo namestitev v zavod. Ne drži, da bi se udeležencu stanje slabšalo in da ne jemlje terapije. Nihče ga ni zaslišal, nihče si ni ogledal njegovih prostorov, dohodkov ter načina funkcioniranja. Pooblaščenka ima slabe izkušnje s predlogi PB X., saj obljubijo, da bodo poskrbeli za zdravje, nato pa v istem dnevu sledi namestitev v zavod. Potrudila se bo, da bo postopek izpeljan korektno, vendar je nepotreben.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Poslovna sposobnost se opredeljuje kot sposobnost fizične osebe, da samostojno sklepa pravne posle, da sama pridobiva pravice in se sama zavezuje, skratka kot sposobnost samostojno nastopati v pravnem prometu. V našem pravnem sistemu poslovno sposobnost oseba praviloma pridobi s polnoletnostjo (117. člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, v nadaljevanju ZZZDR), kar predstavlja objektivno predpostavko poslovne sposobnosti. Subjektivno predpostavko poslovne sposobnosti pa predstavlja razsodnost, to je sposobnost razumeti pomen svojega dejanja (intelektualna sestavina) in sposobnost ravnati s tako oblikovano voljo (voljna sposobnost) 1 . Poslovna sposobnost se domneva. Ker je posameznikova razsodnost lahko zaradi določenih dejanskih vzrokov zmanjšana, zakon pod določenimi pogoji dopušča odvzem ali omejitev poslovne sposobnosti.

5. Sodišče prične postopek za odvzem poslovne sposobnosti na predlog pristojne osebe (prvi in drugi odstavek 45. člena Zakona o nepravdnem postopku, v nadaljevanju ZNP), lahko pa tudi po uradni dolžnosti, če izve za okoliščine, iz katerih izhaja utemeljen razlog, zaradi katerega je potrebno določeni osebi odvzeti poslovno sposobnost (tretji odstavek 45. člena ZNP). 44. člen tega zakona nadalje določa, da v postopku za odvzem poslovne sposobnosti sodišče odloča o delnem ali popolnem odvzemu poslovne sposobnosti osebam, ki zaradi duševne bolezni, duševne zaostalosti, odvisnosti od alkohola ali mamil, ali iz drugega vzroka, ki vpliva na psihofizično stanje, niso sposobne same skrbeti zase, za svoje pravice in koristi. V teoriji je zastopano stališče, da razlogi za odvzem poslovne sposobnosti niso navedeni taksativno, pač pa le primeroma. Poleg duševne bolezni, zaostalosti in odvisnosti od alkohola ali mamil se kot taki razlogi navajajo tudi telesne (gluhonemost, slepota) ter značajske napake (zapravljivost, kverulantstvo), čeprav se obenem poudarja, da so te okoliščine lahko razlog za odvzem ali omejitev poslovne sposobnosti le v primeru, kadar v tolikšni meri vplivajo na človekovo psihofizično stanje, da ni sposoben sam skrbeti zase, za svoje pravice in koristi 2 .

6. Ob upoštevanju navedenih pravnih okvirov, bi morale biti v konkretnem primeru za uvedbo postopka za odvzem ali omejitev poslovne sposobnosti zato ugotovljene take okoliščine, ki bi kazale na to, da je zaradi udeleženčevega zdravstvenega stanja 3 prizadeta njegova razsodnost, to je njegova sposobnost razumeti pomen svojih dejanj in njegova sposobnost ravnati v skladu s tako oblikovano voljo in je to razlog, da ni sposoben skrbeti zase, za svoje pravice in koristi. Ker pa je namen postopka za odvzem ali omejitev poslovne sposobnosti varstvo interesov prizadetih oseb pri vključevanju v pravni promet in varstvo pravnega prometa nasploh, je jasno, da je imel ZNP v 44. členu pri pravicah in koristih ter skrbi zase v mislih predvsem pravice, koristi in skrb zase v smislu zmožnosti za samostojno pridobivanje pravic in obveznosti, torej v smislu zmožnosti samostojno, brez škode zase ali druge, nastopati v pravnem prometu.

7. Okoliščin, ki bi kazale, da je udeleženčeva razsodnost zaradi njegovega zdravstvenega stanja prizadeta do te mere, da ima v tem pogledu težave, pa pobudnica ni zatrjevala, niti jih ni ugotovilo sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu. Zgolj diagnosticirane težave v duševnem zdravju, same za sebe niso okoliščina, ki bi narekovala uvedbo postopka za odvzem ali omejitev poslovne sposobnosti. Še manj pa takšno okoliščino predstavljajo težave pri vzdrževanju ustreznih bivalnih razmer, nekonkretizirane težave pri funkcioniranju v domačem okolju in pri vključevanju v program socialne vključenosti zaradi kvalitetnejšega preživljanja prostega časa, težave s sosedi ali konflikti z bratom ter nekonkretizirane težave v skrbi zase. Ne glede na to, da je z izpodbijanim sklepom postopek za odvzem ali omejitev poslovne sposobnosti le začet, kar pomeni, da sodišče dejstev, od katerih je odvisna končna odločitev, še ni ugotavljalo, ni mogoče spregledati dejstva, da že sama uvedba postopka pomeni podlago za poseg v pravice udeležene osebe 4 . Že pri odločanju o uvedbi takega postopka je zato treba skrbno pretehtati, ali so razlogi za uvedbo postopka v zgoraj nakazani smeri res podani ali ne. V konkretnem primeru sodišče prve stopnje takih razlogov ni ugotovilo.

8. Pritožba je glede na obrazloženo utemeljena. Pritožbeno sodišče ji je zato ugodilo in na podlagi 3. točke 365. člena ZPP v zvezi z 37. členom ZNP sklep sodišča prve stopnje razveljavilo.

9. V kolikor bi sodišče prve stopnje naknadno ugotovilo dodatne okoliščine, iz katerih bi, kot je bilo pojasnjeno zgoraj, izhajal utemeljen razlog, zaradi katerega bi bilo udeležencu treba omejiti ali odvzeti poslovno sposobnost, ta odločitev ni ovira, da o uvedbi postopka po uradni dolžnosti ponovno odloča.

1 M. Končina Peternel, Poslovna sposobnost fizične osebe, Podjetje in delo, št. 6/2003.

2 D. Wedam Lukič in A. Polajnar Pavčnik, Nepravdni postopek s komentarjem, ČZ UL SRS, 1980, stran 51.

3 Pri udeležencu se po navedbah pobudnika prepleta simptomatika duševne manjrazvitosti, akutnih psihotičnih motenj in prehodnih maniformnih stanj, zaradi česar se že več let zdravi. Z medikamentozno terapijo (ki pa jo udeleženec občasno opusti) je obvladovanje psihotične simptomatike dokaj uspešno.

4 Osebi, zoper katero je uveden postopek, se postavi skrbnik, v teku postopka se mora podvreči pregledu izvedenca medicinske stroke, mogoče jo je zaradi pregleda začasno zadržati v psihiatrični zdravstveni ustanovi.