Appeal dismissed; inheritance court decides on estate scope without referral to civil court for third-party disputes.

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

[JEDRO]

Po 212. členu ZD zapuščinsko sodišče prekine obravnavo in glede obsega zapuščine napoti na pravdo le, če gre za spor med dediči, če pa je spor med dediči in tretjimi, napotitev ni obligatorna, zapuščinsko sodišče odloči, kot da spora ne bi bilo, stranke pa lahko urejajo razmerja v civilnem pravdnem postopku z vložitvijo ustrezne tožbe.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da zapuščina po zapustniku obsega denarna sredstva na osebnem in varčevalnem računu ter neizplačane pokojninske prejemke. Na podlagi zakonitega dedovanja je za dedinje razglasilo zapustnikove hčerke T. S., M. R. in M. L., ter odločilo, da zapuščino dedujejo vsaka do tretjine.

2. Pritožnici se pritožujeta zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zaradi kršitve določb zakona ter v pritožbi navajata:

- da sprva sploh nista bili evidentirani kot dedinji po zapustniku, ker dedinja T. S. ni podala ustreznih podatkov. Zato ju je sodišče šele po več mesecih povabilo v zapuščinski postopek. Posledično nista imeli dovolj časa za ustrezno pripravo, zlasti pri uveljavljanju nujnega deleža;

- da sta šele naknadno izvedeli, da je zapustnik svojo nepremičnino z izročilno pogodbo izročil svojemu vnuku, sinu dedinje T. S., v času ko je bil ta mladoleten, zato je bilo treba sprovesti postopek pri pristojnem centru za socialno delo. Pritožnici pri tem poslu nista sodelovali, kar jima sedaj omogoča uveljavljanje nujnega deleža;

- sodišče posebnih poizvedb o premoženju zapustnika ni opravljalo, čeprav je ta imel lepo pokojnino, v lasti dva avtomobila in po njunih predvidevanjih tudi denarna sredstva, kar vse vpliva na obseg zapuščine.

Pritožnici zato, ker nista imeli dovolj časa za ustrezno pripravo za uveljavljanje svojih pravic, predlagata, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v novo sojenje.

3. Pritožba je bila vročena dedinji T. S., ki odgovora ni podala.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožnici uveljavljata kršitve določb zakona, pri tem pa ne pojasnita ali navedeno pomeni zmotno uporabo materialnega prava ali kršitev postopkovnih določb, zato je pritožbeno sodišče preizkusilo oboje.

6. Iz podatkov sodnega spisa izhaja, da je bila smrtovnica po zapustniku sestavljena pri UE 13. 7. 2017, iz rubrike 20 izhaja, da je podatke posredovala dedinja T. S., v rubriki 10 pa so navedene vse tri dedinje s priimki, imeni, datumi rojstva, naslovi, navedeno je tudi razmerje do zapustnika, to je, da so vse tri njegove hčerke. Pritožbene navedbe, da tožnici sprva nista bili evidentirani kot dedinji po zapustniku in da dedinja T. S. ni podala ustreznih podatkov o ostalih dedinjah, ker za to ni imela interesa, niso utemeljene.

7. Tudi niso utemeljene pritožbene navedbe, da je sodišče pritožnici povabilo v postopek šele po več mesecih, saj iz podatkov sodnega spisa izhaja, da je do vseh treh dedinj postopalo enako. Najprej je glede zapustnikove smrti opravilo poizvedbe v Centralnem registru prebivalstva, pri Notarski zbornici Slovenije pa o tem ali je zapustnik napravil oporoko ter prejelo negativni odgovor. Nato je z odredbo 27. 10. 2017 na narok 28. 11. 2017 povabilo vse tri dedinje z napotili in opozorili kot izhajajo iz vabila ter s posebnim pozivom, naj dedinje na naroku predložijo vsa dokazila o morebitnih zapustnikovih nepremičninah, denarnih sredstvih, delnicah in vozilih. Vse tri dedinje so vabilo prejele 2. oz. 3. 11. 2017. 28. 11. 2017 je bila opravljena zapuščinska obravnava. Ob navedenih dejstvih ni mogoče pritrditi pritožbi, da pritožnici kot dedinji nista imeli dovolj časa za ustrezno pripravo za uveljavljanje svojih pravic. Od zapustnikove smrti do zapuščinske obravnave je preteklo več kot pet mesecev, od vabila na obravnavo do izvedbe obravnave pa skoraj mesec dni, dvakrat toliko časa kot ga za pripravo na narok predpisuje zakon. 1 Že iz tega razloga je bilo treba pritožbo zavrniti.

8. Glede na podatke v smrtovnici je sodišče prve stopnje opravilo poizvedbe pri banki o denarnih sredstvih na zapustnikovem računu in pri ZPIZ o neizplačanih pokojninskih prejemkih. Na zapuščinski obravnavi so vse dedinje soglašale, da navedeno spada v zapuščino in ugotovitev sodišča niso prerekale. Pritožnici na obravnavi nista podali nobenih novih predlogov glede obsega zapuščine, zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je obravnavo zaključilo in izdalo sklep o dedovanju. Neutemeljene so zato pritožbene navedbe, da sodišče poizvedb ni delalo, oziroma da bi moralo opraviti še kakšne poizvedbe.

9. Pritožnici imata glede dveh osebnih avtomobilov, finančnih transakcij zadnja leta pred zapustnikovo smrtjo in denarnih sredstev 2 možnost tudi po pravnomočnosti sklepa o dedovanju sprožiti pravdo proti dedinji 3 T. S. na podlagi 5. odstavka 213. člena Zakona o dedovanju (ZD) in jima pravnomočno zaključen zapuščinski postopek teh pravic ne jemlje. Če je bilo zatrjevano premoženje ob zapustnikovi smrti še vedno njegovo, 4 pa imata po 221. členu ZD pravico do dodatnega sklepa o dedovanju, s katerim se na podlagi prejšnjega sklepa razdeli novo najdeno premoženje.

10. Iz podatkov smrtovnice izhaja, da dedinja T. S. v rubriki 15 ni označila, da je zapustnik za časa življenja sklenil pogodbo o izročitvi in razdelitvi premoženja. Pritožnici zatrjujeta, da je brez njunega sodelovanja izročilno pogodbo sklenil s svojim mladoletnim vnukom, sinom dedinje T. S., zato v pritožbi uveljavljata pravico do nujnega deleža. Zatrjujeta tudi, da je zaradi vnukove mladoletnosti za izročilno pogodbo treba sprovesti postopek pri pristojnem centru za socialno delo.

11. Pogodba o izročitvi in razdelitvi premoženja (izročilna pogodba), ki je urejena v 546. členu in naslednjih Obligacijskega zakonika (OZ), je veljavno sklenjena, če se z njo strinjajo vsi izročiteljevi potomci, ki bi bili po zakonu poklicani, da po njem dedujejo (547. člen OZ), torej vsi zakoniti dediči. Po 550. členu OZ se v primeru nestrinjanja kakšnega od zakonitih dedičev deli premoženja, ki so bili dani drugim potomcem, štejejo za darila, ter se za takšno izročilno pogodbo smiselno uporabljajo določbe o oporočnem razpolaganju. 5

12. Ob povedanem imata pritožnici, če je do sklenitve izročilne pogodbe prišlo brez njunega sodelovanja, pravico do nujnega deleža. Skladno z obstoječo sodno prakso je uveljavljanje nujnega deleža (prvič) v pritožbi dopustno, 6 a kljub temu ni bilo podlage za razveljavitev izpodbijanega sklepa. Pritožnici z navedbami, da je zapustnik brez njune vednosti odsvojil nepremično premoženje, zatrjujeta spor zaradi obsega zapuščine. Po 212. členu ZD zapuščinsko sodišče prekine obravnavo in glede obsega zapuščine napoti na pravdo le, če gre za spor med dediči, če pa je spor med dediči in tretjimi, napotitev ni obligatorna, zapuščinsko sodišče odloči, kot da spora ne bi bilo, stranke pa lahko urejajo razmerja v civilnem pravdnem postopku z vložitvijo ustrezne tožbe. 7 Glede na to, da je T. S. zakonita dedinja po zapustniku, gre njenega sina in zapustnikovega vnuka šteti za tretjega, saj ni zapustnikov zakoniti dedič. Pritožnici imata ne glede na pravnomočno zaključen zapuščinski postopek možnost proti njemu sprožiti pravdo za neveljavnost izročilne pogodbe 8 in za uveljavitev nujnega deleža. 9

13. Ob povedanem je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (drugi odstavek 365. člena ZPP v povezavi s 163. členom ZD).

1 280. člen Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v povezavi s 163. členom Zakona o dedovanju (ZD), ki določa, da se v zapuščinskem postopku uporabljajo določbe pravdnega postopka, če ni s tem zakonom določeno drugače.

2 Pritožnici zatrjujeta, da navedeno premoženje vpliva na obseg zapuščine, torej gre za spor med dediči o obsegu zapuščine, kar je v zvezi z napotitvijo na pravdo opredeljeno v 1. točki 212. člena ZD.

3 V obravnavanem primeru gre za zakonito dedovanje, zato se zakonitemu dediču v dedni delež vračuna vse, kar je na kakršenkoli način dobil v dar od zapustnika, razen če zapustnik ni določil drugače - 46. člen ZD.

4 Pritožnici glede sredstev, finančnih transakcij za zadnja leta pred zapustnikovo smrtjo in dveh osebnih avtomobilov podajata izredno skope, pavšalne pritožbene navedbe, tako da ni razvidno ali je bilo premoženje ob zapustnikovi smrti še vedno njegovo, niti ali ga je daroval kateri od dedinj ali tretjim osebam.

5 Primerjaj Pravno mnenje, občna seja VSS, 14. 12. 1995 in sodbo VSRS II Ips 62/1994 z dne 13. 9.1995 v zadevi, ki je bila podlaga za sprejem tega pravnega mnenja.

6 Primerjaj sklepe VSL II Cp 773/2010 z dne 19. 5. 2010, II Cp 1758/2013 z dne 15. 1. 2014 in I Cp 833/2017 z dne 21. 6. 2017.

7 Primerjaj sklep VSC Cp 104/2011 z dne 8. 9. 2011 in sklepe VSL I Cp 4801/2010 z dne 1. 6. 2011, I Cp 197/2012 z dne 26. 9. 2012 in II Cp 4690/2010 z dne 30. 3. 2010.

8 Glede na to, da smiselno zatrjujeta izostanek soglasja pristojnega centra za socialno delo.

9 Ob dveh pogojih: dediščinsko tožbo za vrnitev daril je skladno z 41. členom ZD dopustno vložiti v roku treh let od zapustnikove smrti, v 28. členu pa ZD dopušča vštevanje daril, ki so bila dana drugim osebam v zadnjem letu zapustnikovega življenja; primerjaj tudi: Obligacijski zakonik s komentarjem, N. Plavšak in ostali, GV Založba, Ljubljana 2004, B. Podgoršek, komentar k 550. členu, str. 521.