Appeal dismissed; co-ownership division upheld as parties agreed to retain joint ownership in reduced scope.

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Temeljni namen postopka za delitev solastnih stvari je v prenehanju solastnine. Vendar se lahko tudi ohrani solastninska skupnost bodisi z manjšim številom solastnikov bodisi v manjšem obsegu, če je takšna soglasna volja tistih, ki v takšni skupnosti ostanejo.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je solastno premoženje, čigar predlagateljice so solastnice vsaka do 1/8, nasprotna udeleženka pa do 5/8, razdružilo tako, da je najprej parcelo št. 56/2, k. o. X razdelilo na dve novonastali parceli s št. 67/50 in 57/51, med katerima poteka meja, kot je podrobneje podrobneje opisana v izreku sklepa in označena v skici elaborata, ki je sestavni del sklepa, in nato predlagateljicam dodelilo v last vsaki do 1/3 nepremičnine s parc. št. 67/51, 411/26, 893/1, 895, 893/3, 412/3, 743/122, k. o. X, nasprotni udeleženki pa dodelilo v izključno last nepremičnine s parc. št. 67/50, 67/9, 67/14, 407/20, 1003/2, 1002/2 in 407/21, k.o. X (I. točka izreka). Zaradi razlike v vrednosti prejetih nepremičnin in pripadajočih deležev je sodišče nasprotni udeleženki naložilo, da izplača predlagateljicam znesek 12.560,75 EUR v roku treh mesecev po pravnomočnosti tega sklepa s pripadajočimi obrestmi, pri čemer imajo predlagateljice do celotnega poplačila zakonito zastavno pravico na njej dodeljenih nepremičninah (II. točka izreka). Udeleženkam je tudi naložilo, da so dolžne druga drugi izročiti v posest pripadajoče nepremičnine (III. točka izreka). Obenem je sklenilo, da je vsaka izmed udeleženk upravičena predlagati spremembo parcele št. 67/2 (IV. točka izreka). Odločilo je še o skupnih stroških postopka (V. točka izreka).

2. Nasprotna udeleženka vlaga zoper takšen sklep pritožbo, s katero uveljavlja vse pritožbene razloge in predlaga njegovo razveljavitev ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek. Pojasnjuje, da je izvedenec ocenil vrednost objektov, stoječih na stavbnih zemljiščih, v znesku 87.533 EUR, čemur ni nihče nasprotoval. Sodišče je torej vrednost solastnih nepremičnin, ki predstavljajo stavbno zemljišče in so predmet delitve, napačno izračunalo. Ne strinja se, da parcelacija ne vpliva na vrednost zemljišč. Zmotna naj bi bila po njene ugotovitev, da je od stavbnih zemljišč prejela vrednost 77.187 EUR, saj parcela ne more imeti takšne vrednosti. Sodišču očita, da ne pojasni, koliko naj bi bil vreden m2 parcele, zato naj se sklepa ne bi dalo preizkusiti. Sodišču očita, da sploh ni razdružilo solastnine, saj so predlagateljice na dodeljenih nepremičninah še naprej ostale solastnice, kar po njenem ni dopustno. Z izvedeno parcelacijo parcele 67/2 in dodelitvijo dveh novonastalih parcel udeleženkam nima normalnega dostopa s traktorjem do hiše na novi parceli 67/50. Ob delitvi mora biti odločeno, na kakšen način in po kateri poti se bo dostopalo do parcele št. 67/50. Pritožnica dodaja, da kmetijskih zemljišč v naravi ni mogoče deliti, saj parcele niso enake kvalitete, zato jih je pripravljena izplačati. Opozarja, da bi predlagateljice s prejemom parcele št. 67/2 prejele toliko kot znaša njihov solastniški delež.

3. Predlagateljice na pritožbo niso odgovorile.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Izpodbijani sklep je pravilen in zakonit: sodišče prve stopnje ni zagrešilo napak ne pri vodenju postopka ne pri uporabi materialnega prava, pravilno pa je ugotovilo tudi sporna pravno pomembna dejstva.

6. Kadar se solastniki ne morejo sporazumeti o načinu delitve solastnine, o tem odloči sodišče, ki je vezano na zakonska določila o delitvi in prednostnih načinih delitve, kot so opredeljena v 70. čl. Stvarnopravnega zakonika (SPZ). Sodišče si mora predvsem prizadevati za fizično delitev stvari v naravi; če ta ni mogoča niti z izplačilom razlike v vrednosti, ali je mogoča le ob znatnem zmanjšanju vrednosti stvari, pride do civilne delitve, vendar lahko sodišče na predlog solastnika odloči, da namesto prodaje pripade stvar v celoti njemu, če izplača druge solastnike.

7. Temeljni namen postopka za delitev solastnih stvari je v prenehanju solastnine. Vendar se lahko tudi ohrani solastninska skupnosti bodisi z manjšim številom solastnikov bodisi v manjšem obsegu, če je takšna soglasna volja tistih, ki v takšni skupnosti ostanejo. Takšna je uveljavljena in enotna sodna praksa. 1 V obravnavanem primeru so predlagateljice podale soglasje, da želijo na njim dodeljenih nepremičninah ohraniti solastništvo. Pritožbeni očitek, da je izvedena delitev nedopustna, je zato neutemeljen. Pri tem vprašanje, ali bodo predlagateljice dobile gradbeno dovoljenje na njim dodeljeni novi parceli 67/51, k. o. X (severni del prejšnje parcele 67/2), ni v ničemer pomembno.

8. Fizična delitev solastnih nepremičnin (ki ne pomeni, da se mora vsaka parcela fizično razdeli na posamezne dele, pač pa gre lahko za delitev v naravi le določene parcele ob istočasni dodelitvi ostalih ali posameznih parcel posameznemu solastniku), ki sestoji tudi iz stavbnih zemljišč, upoštevaje pri tem sklop kmetijskih in gozdnih zemljišč, kot tudi solastninske deleže udeležencev na vseh nepremičninah, je mogoča. Takšen zaključek izpodbijanega sklepa ima zadostno podlago v izvedenskih mnenjih, ki jim po njihovi dopolnitvi udeleženke postopka niso oporekale.

9. Iz ugotovitev izpodbijanega sklepa, ki imajo oporo na mnenjih izvedenca gradbene in geodetske stroke, je razvidna vrednost (golih) stavbnih zemljišč; pri parceli št. 67/9 (638 m2) je ocenjena na 18.751 EUR, pri parc. št. 67/14 (stavbišče 106 m2) na 4.241 EUR in pri parc. št. 67/2 na 44.621 EUR. Glede slednje, ki jo je sodišče ob ugotovljeno izkazanem upravičen interesu udeleženk postopka, razdelilo na parceli št. 67/50 (638 m2) in 67/51 (995 m2), je ugotovljeno, da je vrednost novonastale parc. št. 67/50 18.751 EUR, parcele št. 67/51 pa 25.870 EUR. Vrednost novonastalih parcel je identična vrednosti prvotne parcele.

10. Sodišče prve stopnje je s pomočjo izvedenca gradbene stroke tudi ugotovilo vrednost na zgoraj navedenih stavbnih zemljiščih obstoječih objektov v znesku 87.4533 EUR ter hkrati, da je nasprotna udeleženka v te objekte opravila vlaganja v višini 50.746 EUR.

11. S strani sodišča ugotovljena vrednost stavbnih parcel in na njih stoječih objektov v znesku 103.057 EUR (ki sestoji iz zneska 66.270 EUR (vrednost gornjih treh zemljišč 18.751 EUR + 4.241 EUR + 44.621 EUR) razlike vrednosti objektov 36.787 EUR (87.533 - 50.746 EUR)), ki je rezultat zmanjšanja vrednosti vseh zemljišč z objekti za znesek vlaganj nasprotne udeleženke, je izračunana pravilno in je pritožnici kvečjemu v korist, saj bi v nasprotnem primeru, ko bi se upoštevala tudi vrednost vlaganj, bile vrednosti solastnih nepremičnin višje ter s tem v končnem primeru tudi vrednost solastniških deležev predlagateljic in obveznost nasprotne udeleženke po izplačilu razlike zaradi dopolnitve solastniških deležev predlagateljic. Pritožničino vztrajanje, da parcelacija vpliva na vrednost zemljišča, je bilo ovrženo z obrazloženim in strokovno prepričljivim izvedenskim mnenjem, kar je pojasnilo že sodišče prve stopnje (tč. 16. izpodbijanega sklepa).

12. Tudi pritožbeni očitek, da je zmotna ugotovitev sodišča, da naj bi nasprotna udeleženka z dodelitvijo stavbnih zemljišč prejela 77.187 EUR, ker parcela nima takšne vrednosti, je neutemeljen. Gornji znesek predstavlja vrednost stavbnih parcel 67/14, 67/9 in novonastale parcele 67/50, ki z odločitvijo pripadajo nasprotni udeleženki. Gre za razliko med vrednostjo 103.057 EUR (vrednost treh zemljišč z objekti (66.270+87.533 EUR) zmanjšano za vrednost vlaganj 50.746 EUR) in vrednostjo novonastale parc. št. 67/51 (25.870 EUR), ki je z odločitvijo dodeljena predlagateljicam. Način ugotavljanja vrednosti sklopa stavbnih zemljišč, ki so predmet delitve, je bil ustrezen in ni nujno, da temelji na tem, koliko je vreden m2 parcele. Seveda pa je mogoče pri posamezni nepremičnini glede na njeno ugotovljeno vrednost in kvadraturo ugotoviti tudi, koliko znaša cena na m2.

13. Neutemeljeno pritožnica meni, da ji je z izvedeno delitvijo prvotne parcele 67/2 onemogočen dostop do hiše. Iz dokaznega gradiva (elaborata evidentiranja sprememb, skica sprememb na list. št. 262) in grafičnega prikaza na list. št. 149) je razvidno, da ima nasprotna udeleženka iz javne ceste dostop do hiše (s parc. št. 67/14) in gospodarskih objektov (ki stojijo na parceli 67/9) po pasu nove parcele 67/50 in 67/9, ki se držita skupaj. Ravno zaradi normalne uporabe kmetijske mehanizacije je bila prvotno odmerjena parcela 67/50 povečana (tudi v smeri javne poti) za dodatnih 129 m2 na 638 m2. Z izvedencem je bilo potrjeno, da je s povečanjem površine dostop in uporaba z mehanizacijo mogoča. Uporaba termina „bodoča pot“ v mnenju izvedenca za dodatno odmerjen pas nepremičnine pri tem ne igra nobene vloge. Ali je treba pot oziroma dostop do javne poti v tem delu pasu morebiti še narediti, pa ni predmet tega postopka. Ob tem je tudi nerazumljiva pritožbena navedba, da bi z dodelitvijo zemljišča s parc. št. 67/2, ki obkroža hišo s parc. št. 67/14, predlagateljice dobile vrednost njihovega solastnega deleža, saj je tožnica ves čas izkazovala in izkazala interes za dodelitev dela te nepremičnina zaradi možnosti uporabe in dostopa do hiše, tudi s kmetijsko mehanizacijo. Dodelitev celotnega zemljišča 67/2 predlagateljicam bi bila tudi v nasprotju s pravilom, da objekt za redno rabo potrebuje določeno zemljišče.

14. Neutemeljeno je tudi pritožbeno navajanje, da kmetijskih zemljišč ni mogoče deliti, ker parcele niso enake kvalitete. Gozdna (parc. 407/21, 412/3, 743/122) in kmetijska zemljišča (893/1, 895, 893/3; 407/20, 411/26, 1002/2, 1003/2) so bila ocenjena glede na njihovo kvaliteto in bila glede na izkazan interes udeleženk postopka dodeljena bodisi predlagateljicam bodisi nasprotni udeleženki (glej razloge izpodbijanega sklepa 18-22) zaradi približevanja (ugotovljeni) vrednosti solastniškega deleža. Nasprotna udeleženka je v postopku pred sodiščem prve stopnje izrecno navajala in vztrajala, da naj si predlagateljice vzamejo kmetijska zemljišča, ker nima interesa po katerem izmed njih. Zato s pritožbenim navajanjem, da je dodeljena kmetijska zemljišča predlagateljicam pripravljena izplačati, ne more več uspeti.

15. Ker pritožba ni utemeljena, pritožbeno sodišče pa tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. Zakona o pravdne postopku - ZPP v zvezi s 37. čl. Zakona o nepravdnem postopku - ZNP), je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. odst. 365. čl. ZPP v zvezi s 37. čl. ZNP).

1 Prim. VSL I Cp 3033/2016, II Cp 1640/2017, I Cp 4925/2010, I Cp 3817/2011.