Court dismisses appeal upholding employer's right to collect unpaid health insurance contributions from self-paying insured.

Pritožba se zavrne in se potrdi sodna odločba sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Skladno z 20. točko prvega odstavka 15. člena zavarovanci sami plačujejo prispevke. Ker tožnik prispevke za zdravstveno zavarovanje ni plačal, je v tem primeru tožena stranka v določbi 58. člena ZZVZZ v zvezi z 59. členom istega zakona ter ob uporabi ZDavP-2 imela ustrezno pravno podlago, da od tožnika zahteva plačilo prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odpravita odločbi tožene stranke, št. ... z dne 18. 11. 2016 in št. ... z dne 11. 10. 2016 ter da je tožena stranka dolžna povrniti zarubljena sredstva od leta 2013 dalje, skupaj z zamudnimi obrestmi in mandatnimi kaznimi v skupnem znesku 753,54 EUR in da se odstrani škodna nevarnost s strani tožene stranke ter da ta preneha s kršitvami osebnostnih pravic. S sklepom pa je zavrglo tožbo v delu, kjer tožnik zahteva, da se odpravi odločba o ugotovitvi lastnosti zavarovanca in obvezni vključenosti v zavarovanje.

2. Zoper sodno odločbo je pritožbo vložil tožnik. V pritožbi se sklicuje na Splošno deklaracijo o človekovih pravicah, ki ne dovoljuje, da se kogarkoli sili v kakršnokoli članstvo v društvu. Sodišče tako ni pojasnilo, zakaj ZZVZZ drži v tlačanskem odnosu vse pretekle, sedanje in bodoče člane te asociacije in zakaj lahko ta asociacija povzroča škodo posamezniku, ki ima dohodke pod pragom revščine. Ne strinja se tudi s tem, da se posamezniku (državljanu) zaračunava predvideno storitev, ki jo ne uveljavlja. Če pa ne plačaš prispevka za ZZZS, pa postaneš samoplačnik. Glede ugotovitev sodišča prve stopnje, da odločba v zvezi s statusom zavarovanca z dne 13. 11. 2012 ni predmet spora, pa tožnik pojasnjuje, da je bila omenjena odločba odpravljena in preklicana z njegove strani.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje razčistilo dejstva, bistvena za odločitev v zadevi ter na podlagi pravilne uporabe materialnega prava tudi pravilno odločilo. Pri tem ni kršilo postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) 1 pazi po uradni dolžnosti.

5. Sodišče prve stopnje je presojalo drugostopenjsko odločbo tožene stranke št. ... z dne 18. 11. 2016, s katero je bila zavrnjena tožnikova pritožba, vložena zoper prvostopenjsko odločbo št. ... z dne 11. 10. 2016. Z omenjeno odločbo je prvostopenjski organ po uradni dolžnosti odločil, da zavarovanci iz 20. točke prvega odstavka 15. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (v nadaljevanju: ZZVZZ) 2 plačujejo prispevek za obvezno zdravstveno zavarovanje mesečno po 5,96 % stopnji od 25 % zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec. Tožniku je naložilo, da je dolžan v roku 30 dni od vročitve odločbe plačati neplačane prispevke za obvezno zdravstveno zavarovanje po stanju na dan 11. 10. 2016 v skupni višini 123,25 EUR, od tega 114,75 EUR glavnice in 8,50 EUR obresti na podračun Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. V kolikor obveznosti ne bo izpolnil v roku 30 dni od vročitve odločbe, se mu bodo zaračunavale zamudne obresti in bo zoper njega pričet postopek davčne izvršbe.

6. V zadevi je sporno, ali je tožnik dolžan toženi stranki plačati prispevek za obvezno zdravstveno zavarovanje.

7. Kot to pravilno poudarja že sodišče prve stopnje, je odločilna pravnomočna odločba tožene stranke št. ... z dne 13. 11. 2012 (priloga sodnega spisa A/2), s katero je bilo odločeno, da ima tožnik lastnost zavarovanca v obveznem zdravstvenem zavarovanju po 20. točki prvega odstavka 15. člena ZZVZZ kot oseba s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki ne izpolnjuje pogojev za zavarovanje po eni izmed točk iz prvega odstavka 15. člena ZZVZZ in si sama plačuje prispevek za obvezno zdravstveno zavarovanje od 30. 7. 2012 dalje. Z navedeno odločbo je bilo torej odločeno, da ima tožnik status zavarovanca v obveznem zdravstvenem zavarovanju. Ker gre za odločbo, ki jo je izdal upravni organ, so v tem primeru neutemeljene pritožbene navedbe, da odločba za tožnika ni zavezujoča, ker naj bi bila odpravljena in preklicana z njegove strani. Skladno z določbami Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP) 3 so zoper odločbe možna pravna sredstva. Če ta niso izkoriščena, pa je sodišče vezano na dokončno in pravnomočno odločbo tožene stranke, kot je to ustrezno pojasnilo že sodišče prve stopnje.

8. Skladno z 20. točko prvega odstavka 15. člena zavarovanci sami plačujejo prispevke. Ker tožnik prispevke za zdravstveno zavarovanje ni plačal, je v tem primeru tožena stranka v določbi 58. člena ZZVZZ v zvezi z 59. členom istega člena ter ob uporabi Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2) 4 imela ustrezno pravno podlago, da od tožnika zahteva plačilo prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje.

9. Pravno irelevantne za rešitev sporne zadeve so tudi pritožbene navedbe glede članstva v društvu oziroma vključitvi v obvezno zdravstveno zavarovanje in način plačila oziroma zaračunavanja storitev. Kot je bilo že pojasnjeno, v predmetni zadevi sodišče ni imelo nobene pravne podlage, da bi presojalo odločbo tožene stranke, s katero je bilo odločeno o obvezni vključitvi tožnika v zdravstveno zavarovanje. Predmet presoje je bila zgolj odločitev, da je tožnik kot oseba, ki je vključena v zdravstveno zavarovanje dolžna toženi stranki plačati prispevke za obvezno zdravstveno zavarovanje.

10. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo in sklep sodišča prve stopnje.

1 Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami.

2 Ur. l. RS, št. 9/92 s spremembami.

3 Ur. l. RS, št. 80/99 s spremembami.

4 Ur. l. RS, št. 117/2006.