Appeal dismissed; court held first instance correctly rejected late request for retrial after missed hearing.

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

[JEDRO]

Sodišče prve stopnje tožene stranke ni bilo dolžno poučiti, da lahko vloži predlog za vrnitev v prejšnje stanje. Zato pritožbena navedba, da je pritožnica napačno razumela pouk sodišča prve stopnje, ni bistvena.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se predlog tožene stranke za vrnitev v prejšnje stanje z dne 7. 8. 2018 zavrže.

2. Tožena stranka je zoper citirani sklep vložila laično pritožbo. Uveljavljala je, (1) da je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo, da tožena stranka ni pojasnila, zakaj je zamudila na narok, saj je v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje pojasnila, da je na narok prišla pravočasno in sodišče prosila, da ta dejstva preveri, in (2) da je ob očitno napačnem razumevanju pouka sodišča in preslišanem roku za oddajo predloga za vrnitev v prejšnje stanje, izpodbijana odločitev nesorazmerna. Predlagala je, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ugodi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, kdaj je v obravnavanem primeru začel teči petnajstdnevni rok za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje in da je tožena stranka s predlogom, vloženim dne 7. 8. 2018, ta rok zamudila.

5. Iz podatkov spisa izhaja, da je tožena stranka dne 15. 6. 2018 zamudila na narok za glavno obravnavo, ki je bil razpisan ob 9.30 uri (iz zapisnika o glavni obravnavi na r. št. 22 je razvidno, da se je narok končal ob 9.43 uri, iz uradnega zaznamka na tem zapisniku pa, da je tožena stranka v razpravno dvorano vstopila po končanem naroku, in sicer ob 9.46 uri 1 ), in da je bila tega dne z dejstvom zamude tudi seznanjena (sodišče prve stopnje ji je pojasnilo, da je bil narok oklican, opravljen in glavna obravnava že zaključena, ter jo seznanilo, da ima pravico, da v roku 15 dni zahteva vrnitev v prejšnje stanje - prim. uradni zaznamek). Subjektivni rok iz drugega odstavka 117. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) je tako začel teči že dne 16. 6. 2018 (drugi odstavek 111. člena ZPP) in je iztekel, kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje, 2. 7. 2018 (ker je bila 30. 6. 2018 sobota, se je skladno s četrtim odstavkom 111. člena ZPP rok iztekel s potekom prvega prihodnjega delavnika). Vzrok zamude je 15. 6. 2018 namreč že prenehal. Predlog, vložen dne 7. 8. 2018, je tako tudi po presoji pritožbenega sodišča brez dvoma prepozen, izpodbijani sklep sodišča prve stopnje pa pravilen.

6. Pritožnica drugačne odločitve ne more doseči z navedbo, da je napačno razumela pouk sodišča prve stopnje in da je preslišala rok za vložitev predloga. Ker je pravilen poudarek v izpodbijanem sklepu z dne 16. 8. 2018, da sodišče prve stopnje tožene stranke niti ni bilo dolžno poučevati, da lahko vloži predlog za vrnitev v prejšnje stanje, navedena pritožbena trditev za odločitev o predlogu ni bistvena. Pričakovanja glede skrbnosti ravnanja so večja, če gre za gospodarsko družbo kot stranko v postopku, kot v primeru, ko gre za posameznika brez pravne izobrazbe in izkušenj pri nastopanju na sodišču. 2 Če zakoniti zastopnik tožene stranke pouka ni razumel, bi za pomoč pri tem, kako je potrebno ravnati v primeru zamude naroka, torej moral angažirati odvetnika ali se na kak drug način pozanimati o tem (to mu navsezadnje nalaga njegova dolžna skrbnost), ne pa da pritožbeno uveljavlja, da je izpodbijani sklep nesorazmeren, ker ni imel možnosti zagovora na naroku, ki bi pripomogel k pravični sodbi. S takšnimi svojimi navedbami ne more uspeti.

7. S tem je pritožbeno sodišče odgovorilo na pritožbene navedbe, ki so odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP). Ker te niso utemeljene in ker pritožbeno sodišče poleg tega ugotavlja, da sodišče prve stopnje v zvezi z izpodbijano odločitvijo tudi ni zagrešilo nobene kršitve, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo tožene stranke zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (drugi odstavek 365. člena ZPP).

1 Kar pomeni, da ni utemeljena pritožbena trditev, da je na narok prišla pravočasno oziroma da ga ni zamudila. Tožena stranka oziroma njen zakoniti zastopnik je brez dvoma zamudil na narok, je pa glede na uradni zaznamek očitno, da je v razpravno dvorano vstopil v času, ko so v njej še bile prisotne sodnica, strokovna sodelavka in strojepiska, pri čemer je poudariti, da vstop v razpravno dvorano ne pomeni isto kot pristop na narok.

2 Prim. A. Galič v: Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 1. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2005, str. 478.