Appeal dismissed; bankruptcy court correctly rejected creditor's objection to asset sale as upholder objection.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe appeal court dismissed the appeal against the first-instance court's rejection of a creditor's objection to a bankruptcy asset sale. The appellant argued the objection should be treated as one from a former partner allowing time to move goods, but the court held objections must be directed to the administrator. The court ruled that the first-instance decision was correct because the appellant's arguments regarding moving items were irrelevant to the sale's legality and should have been addressed to the administrator first.
Legislator headnote
AI generated331. člen ZFPPIPP; 97. člen ZFPPIPP: In bankruptcy proceedings, objections to sale decisions by creditors must be treated as creditor objections, not partner objections, and the court decides on the administrator's proposals as the procedural organ.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.
[JEDRO]
V pritožbi zoper sklep pritožnik nasprotuje obravnavi njegovega ugovora zoper sklep o prodaji kot ugovora upnika. Meni, da bi ga moralo sodišče obravnavati kot ugovor bivšega zakonskega partnerja stečajne dolžnice in slediti njegovemu predlogu, da se mu določi razumen rok, da z zemljišča stečajne dolžnice odpelje predmete, ki jih ne more kar čez noč odpeljati na drugo lokacijo.
Pritožnik bi se moral s predlogom, da ima še nekaj časa stvari spravljene na zemljišču, ki se prodaja, obrniti najprej na upravitelja. Sodišče namreč v stečajnem postopku s sklepom odloči o konkretnem predlogu stečajnega upravitelja, ki ga le ta predlaga sodišču v odločitev kot organ stečajnega postopka.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor upnika V. O. z dne 1. 8. 2018 (p. d. 162) zoper sklep o prodaji - četrti, St 000/2015 z dne 17. 7. 2018 (p. d. 157).
2. V pritožbi zoper sklep pritožnik nasprotuje obravnavi njegovega ugovora zoper sklep o prodaji kot ugovora upnika. Meni, da bi ga moralo sodišče obravnavati kot ugovor bivšega zakonskega partnerja stečajne dolžnice in slediti njegovemu predlogu, da se mu določi razumen rok, da z zemljišča stečajne dolžnice odpelje predmete, ki jih ne more kar čez noč odpeljati na drugo lokacijo.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Sodišče prve stopnje je pravilno zavrnilo ugovor upnika, saj upnik z ugovorom zoper sklep o prodaji - četrti (331. člen ZFPPIPP), ni uspel izpodbiti pravilnosti odločitve, da se opravi prodaja dolžničinega premoženja na podlagi zavezujočega zbiranja ponudb, z izhodiščno ceno 37.000,00 EUR in z določeno varščino v višini 3.700,00 EUR. Trditve, ki jih je navedel v ugovoru in se nanašajo na njegovo obveznost, da z nepremičnine odpelje svoje stvari, ki se je očitno tudi sam zaveda, za presojo pravilnosti izdanega sklepa o prodaji niso bile pomembne. Zato z njimi ne more uspeti niti s pritožbo zoper sklep o zavrnitvi ugovora. Sicer pa bi moralo sodišče prve stopnje ugovor zoper sklep o prodaji, če bi ga vložila oseba, ki ni upnik stečajne dolžnice, zavreči, pritožnik pa bi se moral s predlogom, da ima še nekaj časa stvari spravljene na zemljišču, ki se prodaja, obrniti najprej na upravitelja. Sodišče namreč v stečajnem postopku s sklepom odloči o konkretnem predlogu stečajnega upravitelja, ki ga le ta predlaga sodišču v odločitev kot organ stečajnega postopka (prvi odstavek 97. člena ZFPPIPP).
5. Ker pritožbene navedbe za presojo pravilnosti izpodbijanega sklepa niso pomembne, pritožbeno sodišče pa tudi ugotavlja, da niso podani razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).