Appeal dismissed; court held undisputed facts need no proof per Civil Procedure Act Art. 214.

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Pravdni stranki nosita vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Priznanih dejstev, kamor sodijo tudi dejstva, ki jih stranka ne zanika, ni treba dokazovati.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnice, s katerim je ta zahtevala ugotovitev, da je bila 23. 1. 2015 med njo in toženko sklenjena prodajna pogodba, s katero je toženka od nje za ceno 16.000,00 EUR, z rokom plačila 28. 1. 2015, kupila okvarjeno vozilo Mercedes Benz ML 350, št. šasije..., reg. št. ..., ter da je toženka dolžna tožnici plačati 16.000,00 EUR z zakonsko določenimi zamudnimi obrestmi od 29. 1. 2015 dalje do plačila (I. točka izreka). Odločilo je še, da je tožnica dolžna toženki povrniti pravdne stroške v znesku 1.142,92 EUR v roku 15 dni od prejema te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila (III. točka izreka).

2. Zoper sodbo se pritožuje tožnica iz vseh zakonsko določenih pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi ter izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Meni, da je sodba obremenjena z bistveno kršitvijo določb postopka, ker je sodišče zavrnilo izvedbo dokaza s poslušanjem DVD posnetka razgovora z dne 28. 1. 2015, ki so ga H. opravili s pričo J. Š. Navedbe v zvezi z dopustnostjo izvedbe navedenega dokaza niso pavšalne. Snemanje je bilo namenjeno zbiranju dokazov v korist tožničinih bratov in očeta za potrebe dokazovanja nedolžnosti v kazenskem postopku, saj je zakoniti zastopnik toženke P. H. 27. 1. 2015 zoper E., S. in P. H. vložil kazensko ovadbo zaradi suma storitve kaznivega dejanja izsiljevanja. Ker je šlo za snemanje izjave J. Š., ki je bila namenjena H. z namenom zaščite njihove osebnostne pravice do časti in dobrega imena, ki je ustavna pravica iz 35. člena Ustave RS, ne gre za nedopusten dokaz. S tem, ko sodišče izvedbe tega dokaza ni dopustilo, je prekršilo pravico tožnice iz 22. člena URS, saj ji ni omogočilo dokazovanja že tako težko dokazljivega dejanskega stanja. Izjava J. Š. na posnetku ni skladna z njegovo izpovedbo v postopku, kjer je navajal, da je H. H. obljubljal, da se bodo nekako zmenili, saj jim je želel pomagati pri iskanju kupca za avtomobil.

3. Toženka v odgovoru na pritožbo predlaga zavrnitev pritožbe in potrditev sodbe sodišča prve stopnje.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V obravnavani zadevi je tožnica med drugim predlagala izvedbo dokaza s poslušanjem DVD posnetka razgovora s pričo J. Š. z dne 28. 1. 2015. Vsebino posnetega razgovora je navedla kot del svoje trditvene podlage. Tem navedbam toženka ni oporekala, je pa nasprotovala izvedbi v zvezi s temi trditvami predlaganega dokaza s poslušanjem posnetka razgovora. Menila je, da gre za nezakonito pridobljen dokaz, saj je bil pogovor posnet brez vednosti priče.

6. Sodišče prve stopnje je izvedbo dokaza s poslušanjem DVD posnetka zavrnilo. Menilo je, da gre za nedovoljen dokaz.

7. Taka odločitev je tudi po presoji pritožbenega sodišča pravilna, čeprav iz drugih razlogov kot jih je navedlo sodišče prve stopnje. Glede na to, da tožničinih trditev o vsebini pogovora toženka ni prerekala, izvedba dokaza s poslušanjem posnetka ni bila potrebna. Priznanih dejstev, kamor sodijo tudi dejstva, ki jih stranka ne zanika, namreč po 214. členu ZPP ni treba dokazovati. Sodišče prve stopnje se je v točki 15 sodbe do vsebine pogovora tudi opredelilo in ga dokazno ocenilo (presodilo je, da vsebina razgovora s pričo J. Š. ne predstavlja nedvoumne potrditve zatrjevanega dogovora med pravdnima strankama s strani priče J. Š.). Pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje z zavrnitvijo izvedbe dokaza s poslušanjem posnetka zagrešilo kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter kršilo pravico tožnice do enakega varstva pravic iz 22. člena URS, je zato neutemeljen.

8. Ugotovitev sodišča prve stopnje, da vsebina pogovora s pričo J. Š. sklenitve kupoprodajne pogodbe med tožnico in toženko ne potrjuje, ima podlago v dokazni oceni, ki je skrbna in natančna ter skladna z metodološkim napotkom iz 8. člena ZPP. Pritožnik zato ta dejanski zaključek sodišča prve stopnje neutemeljeno izpodbija. Zato ne drži niti očitek, da je vsebina razgovora s J. Š. v nasprotju z njegovo izpovedbo v postopku, kjer je slednji kot priča prepričljivo izpovedal, da P. H.ni rekel, da bo on avto kupil, ampak je zgolj hotel pomagati pri tem, da bi našli nekoga, ki bi ga kupil.

9. Pritožba je glede na obrazloženo neutemeljena. Ker pritožbeno sodišče ni ugotovilo niti kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), jo je zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

10. Tožnica s svojo pritožbo ni uspela. Do povračila pritožbenih stroškov zato ni upravičena (154. v zvezi z 165. členom ZPP). Odgovor na pritožbo je bil po presoji pritožbenega sodišča nepotreben, saj ni v ničemer pripomogel k rešitvi. Toženka je zato stroške, ki so ji z njim nastali, dolžna nositi sama (155. v zvezi z 165. členom ZPP).