Administrative court dismisses claim to recover free legal aid costs against beneficiary who inherited property.

Tožba se zavrne.

[JEDRO]

Tožnica je na podlagi sklepa o dedovanju pridobila solastninski delež na več nepremičninah. Na podlagi navedenih dejstev je imela toženka podlago, da znesek, izplačan izvajalcu BPP, zahteva v povrnitev. Na dolžnost povrnitve stroškov, ki jih je imela Republika Slovenija, ker je ugodila tožničini prošnji za BPP, ne vpliva trenutna nemožnost razpolaganja, po zatrjevani in neizkazani oceni tožnice. Dolžnost vrnitve je vezana na pridobljeno premoženje in ne gre za premoženje iz drugega odstavka 48. člena ZBPP. Premoženje, ki ga je tožnica pridobila, pa je tudi vrednejše, kot so stroški izplačani izvajalcu.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Toženka je z izpodbijano odločbo tožnici naložila vračilo sredstev, izplačanih iz naslova brezplačne pravne pomoči, na podlagi odločbe Bpp 1185/2014 z dne 6. 5. 2014, v višini 195,20 EUR. Upravičenki je bila dodeljena BPP v zapuščinskem postopku O 621/77, ki se je vodil pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani. Iz sklepa o dedovanju z dne 19. 6. 2014 izhaja, da je upravičenka prejela polovico dodatne zapuščine, ki obsega 1/6 delež nepremičnin 857/1, 857/2 in 857/3 vse k. o. ..., v vrednosti po evidenci Geodetske uprave RS 1141,15 EUR. Izvajalcu brezplačne pravne pomoči je bila izplačana nagrada v višini 195,20 EUR, zato je upravičenka na podlagi 48. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP), dolžna naveden znesek vrniti.

2. Tožnica izpodbija odločbo toženke in navaja, da je dobljena zemlja mrtva točka na papirju, ki se je ne da prodati zaradi centra za socialno delo. Meni, da je krivično, da se od nje terja denar. Njena zahteva je zastarala, ker ni dobila, ampak izpulila, z zemljo ima le sitnosti in stroške. Odvetnik bi se moral odreči zastopanju in plačilu, saj je zamolčal, da je bil njen nasprotnik, ko je zastopal "A.A." in je v njegovem imenu tožil v dedni zadevi. Neumestno je terjati od nje denar, predlagatelji postopka, ki so dobili, so dolžni plačati takso. Organ ni niti poskusil izterjati denarja od nasprotne stranke.

3. V dopolnitvi tožbe zahteva pribavo upravnih spisov ter da sodišče vpogleda in preuči ter sanira zadevo. Sklicuje se na vse dosedanje zahteve iz postopka. Naj se ji izplača na roke 1200,00 EUR za katere pravijo, da jih je pridobila, ali naj sami obdelujejo njive, pašnike, pasejo svoje krave na njih, ker jih ona nima. KD ni nikoli dobivala. Izpodbijani akt naj se torej v vsem odpravi. Če pa sodišču ni kaj jasno, naj vpraša svojega specialista specialne in rehabilitacijske pedagogike, ali svojega odvetnika za BPP. Prepričana je, da ob taki nizki plači, kot je sodniška, jim tega ne bodo odrekli.

4. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, poslala pa je upravni spis.

5. Upravno sodišče je o predlogu tožnice, da se ji dodeli nujna in izredna brezplačna pravna pomoč v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja pred sodišči na prvi in drugi stopnji za upravni spor v zvezi z izpodbijano odločbo, prošnjo zavrnilo z odločbo Bpp 110/2018 z dne 26. 7. 2018.

6. Tožba ni utemeljena.

7. V obravnavani zadevi je sporno, ali je tožnica dolžna povrniti 195,20 EUR, ki so bili izplačani izvajalcu brezplačne pravne pomoči, na podlagi odločbe toženke z dne 6. 5. 2014.

8. Prvi odstavek 48. člena ZBPP določa, da je upravičenec do BPP, ki je delno ali v celoti uspel v postopku in je na podlagi pravnomočne odločbe sodišča pridobil premoženje oziroma dohodke, dolžan povrniti Republiki Sloveniji razliko med stroški, ki so bili dejansko izplačani iz naslova BPP, in zneskom, ki ga je povrnila nasprotna stranka iz naslova stroškov postopka, oziroma tistim zneskom, ki ga je Republika Slovenija izterjala od nasprotne stranke v skladu s 46. členom tega zakona. V nobenem primeru se od upravičenca do BPP ne sme terjati več, kot je v postopku dejansko dobil.

9. Ni sporno, da je tožnica na podlagi sklepa o dedovanju O 1621/77 z dne 19. 6. 2014 pridobila solastninski delež na več nepremičninah. Tožnica ne ugovarja ocenjeni vrednosti po GURS, ugovarja le, da zanjo nepremičnine nimajo vrednosti.

10. Na podlagi navedenih nespornih dejstev je imela toženka podlago, da znesek, izplačan izvajalcu BPP, zahteva v povrnitev. Na dolžnost povrnitve stroškov, ki jih je imela Republika Slovenija, ker je ugodila tožničini prošnji za BPP, ne vpliva trenutna nemožnost razpolaganja, po zatrjevani in neizkazani oceni tožnice. Dolžnost vrnitve je vezana na pridobljeno premoženje in ne gre za premoženje iz drugega odstavka 48. člena ZBPP. Premoženje, ki ga je tožnica pridobila, pa je tudi vrednejše, kot so stroški izplačani izvajalcu.

11. V zvezi z ugovori zoper določenega izvajalca BPP pa je tožnica v tem postopku prepozna. Kolikor z njim ni bila zadovoljna, bi to morala uveljavljati v postopku pri toženki, dokler konkretni zapuščinski postopek ni bil končan. Neutemeljeno tudi meni, da bi morale stroške njene BPP povrniti nasprotne stranke (sodediči). Za to ni podlage v Zakonu o dedovanju, Zakonu o nepravdnem postopku ali ZBPP. Utemeljen ni tudi ugovor zastaranja. ZBPP ne določa roka, v katerem je dopustno od upravičenca terjati povrnitev sredstev, izplačanih iz naslova BPP, zato v obravnavanem primeru velja splošni zastaralni rok po 346. členu Obligacijskega zakonika - pet let. Ker je za pričetek tega roka šteti sklep o odmeri nagrade (17. 7. 2014), ki je bila izplačana 5. 12. 2014, zastaralni rok do izdaje izpodbijane odločbe ni potekel.

12. Glede na navedeno je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1), ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen ter da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena.