Appeal dismissed; debt relief process continued despite debtor's silence on foreign assets.

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Za pravilno uporabo materialnega prava je sodišče prve stopnje ugotovilo vsa relevantna dejstva, pri čemer je tudi tehtalo pomen zamolčanega podatka.

Finančno stanje in starost so razlogi, ki jih je sodišče upoštevalo pri odločitvi, da se nad dolžnikom začne postopek odpusta obveznosti in pri določitvi dolžine preizkusne dobe, ne more pa istih razlogov uveljaviti dolžnik kot obrambo proti ugovoru proti odpustu obveznosti.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z uvodoma citiranim sklepom je sodišče prve stopnje postopek odpusta obveznosti ustavilo in predlog za odpust obveznosti zavrnilo.

2. Dolžnik je zoper sklep vložil laičen ugovor s prošnjo sodišču, da še enkrat prouči primer in predlog za odpust obveznosti odobri. Sodišče prve stopnje je ugovor prepoznalo kot pritožbo zoper sklep o zavrnitvi predloga za odpust obveznosti in ustavitvi postopka odpusta obveznosti, ki se je v obravnavanem primeru začel s sklepom St 000 z dne 29. 12. 2015.

3. Pritožbo je posredovalo v odgovor predlagatelju ustavitve postopka (stečajnemu upravitelju), ki je odgovoril, da pri predlogu vztraja, nato pa v reševanje višjemu sodišču.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sklep sodišča prve stopnje se sme izpodbijati zaradi bistvene kršitve določb postopka, zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 338. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

6. Zaradi ugotovitve stanja dolžnikovega premoženja, če je dolžnik potrošnik, mora ta dati sodišču popis vsega njegovega premoženja (prva alineja 1. točke drugega odstavka 384. člena ZFPPIPP). Če dolžnik krši obveznosti iz 384. člena ZFPPIPP, je to po 2. točki prvega odstavka 403. člena ZFPPIPP razlog za odpust obveznosti, ki ga je v konkretnem primeru uveljavljal upravitelj. Sodišče prve stopnje je v zvezi z ugotovitvijo upravitelja, da je dolžnik v izjavi o premoženjskem stanju zamolčal, da je 100% imetnik poslovnega deleža družbe J. d. o. o., s sedežem v R Srbiji, na naroku za obravnavo ugovora dne 24. 6. 2016 zaslišalo dolžnika, ki je potrdil, da o imetništvu deleža v družbi J. d. o. o. ni dal podatkov niti sodišču niti stečajnemu upravitelju. Zaslišalo pa ga je tudi o pomenu tega dejstva v zvezi s trditvami upravitelja, da je bila ta družba poslovno povezana z družbo F. d. o. o., s sedežem v Ljubljani, katere lastnik in direktor je bil prav tako stečajni dolžnik. Obrambo dolžnika, da naj družba v Srbiji ne bi več poslovala in da sedaj nima več nobene vrednosti, je kot nerelevantne zavrnilo. Po oceni pritožbenega sodišča je sklep sodišča prve stopnje jasen in razumljiv ter vsebuje vse razloge o odločilnih dejstvih.

7. Za pravilno uporabo materialnega prava je sodišče prve stopnje tudi ugotovilo vsa relevantna dejstva, pri čemer je tudi tehtalo pomen zamolčanega podatka, ki ga je upravitelj utemeljeval tudi na netransparentnem poslovanju med obema dolžnikovima družbama (dolžnik je dvigoval iz računa družbe F. d. o. o. gotovino, ki naj bi jo porabila družba J. d. o. o. za nakup surovin v Srbiji). Na podlagi presoje trditev upravitelja in obrambe dolžnika je zaključilo, da se dolžnik s trditvami o neposlovanju družbe ni z ničemer ekskulpiral in je zato predlogu upravitelja v celoti sledilo.

8. Pritožnik v pritožbi priznava, da je napravil napako, ker podatka o svojem podjetju v tujini ni razkril. Ne strinja pa se z oceno sodišča prve stopnje glede pomena tega dejstva pri uresničitvi namena odpusta obveznosti, ker „špekulirati z nekaj kar ni, je brez efekta“. Meni, da je v njegovih letih in finančnem stanju upravičen, da sodišče spelje postopek, v katerem mu bodo obveznosti do upnikov odpuščene. Finančno stanje in starost so razlogi, ki jih je sodišče upoštevalo pri odločitvi, da se nad dolžnikom začne postopek odpusta obveznosti in pri določitvi dolžine preizkusne dobe, ne more pa istih razlogov uveljaviti dolžnik kot obrambo proti ugovoru proti odpustu obveznosti. Ker se s tem izkaže, da pritožnik ni uspel izpodbiti relevantnega dejanskega stanja, sklep pa je prestal tudi preizkus iz razlogov, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), je bilo treba pritožbo zavrniti in izpodbijani sklep potrditi (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).