Appeal dismissed; court upheld default judgment on unjust enrichment claim where defendant failed to respond.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the appeal and confirmed the first-instance judgment based on the defendant's admission. The defendant argued the claim arose from a clerical error regarding a pension payment, while the plaintiff claimed urgent financial needs following a death. The court ruled that because the defendant did not respond to the summons, the lower court correctly applied the default judgment procedure without examining the merits of the unjust enrichment claim.
Legislator headnote
AI generatedZakon o pravdnem postopku (ZPP) 453.a člen; 338. člen (3. odstavek); 350. člen (2. odstavek); 353. člen; 442. člen: In a default judgment based on admission, the court does not examine the factual or substantive merit of the claim if the defendant fails to respond, provided the claim is actionable.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se potrdi sodba na podlagi pripoznave sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Ker je bila tožba tožencu pravilno vročena, toženec pa ni odgovoril na tožbo, je prvostopenjsko sodišče upravičeno štelo, da toženec pripoznava tožbeni zahtevek. Zato je utemeljeno brez nadaljnjega obravnavanja (v primeru izdaje sodbe na podlagi pripoznave sodišče ne presoja resničnosti in materialnopravne utemeljenosti tožbenega zahtevka) izdalo sodbo na podlagi pripoznave, potem ko je pravilno ugotovilo, da v predmetni zadevi ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati, saj je dopustno razpolaganje z zahtevkom iz naslova neupravičene obogatitve.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo na podlagi pripoznave razsodilo, da je tožena stranka P. M. dolžan tožeči stranki plačati 191,33 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 9. 2013 dalje do izpolnitve in mu v roku 8 dni od pravnomočnosti te sodbe plačati stroške postopka v višini 64,00 EUR, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zamude dalje do plačila.
2. Toženec se je zoper uvodoma navedeno sodbo pravočasno pritožil. V pritožbi navaja, da je do vtoževanega zneska prišlo po pomoti na strani tožeče stranke. Pokojnina je bila dvignjena naslednji mesec in do takrat so morali že imeti podatke o smrti tožnikove matere, tako da je to namerno izvedeno, samo da dobijo denar. Tožnik navaja, da si je za pogreb moral sposoditi 1.200,00 EUR, da ima 260,00 EUR invalidske pokojnine ter da mora plačati vse stroške pri hiši. Od države ni dobil niti centa, tako da ne ve več, koliko časa bo še vzdržal. Takšne poteze, ki jih izvaja država in se dela nevednega o datumu smrti, se mu zdijo sramotne in žaljive. Moral je plačati najemnino za grob 42,00 EUR, tako da si ne more kupiti osnovnih stvari. Poleg tega pa mora doplačati za zdravila.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Sodišče prve stopnje je tožencu tožbo v sporu majhne vrednosti vročilo s pozivom, v katerem ga je opozorilo, da mora na tožbo odgovoriti v roku 8 dni in na posledice, če na tožbo ne bo odgovoril. Toženec ugotovitve sodišča prve stopnje v obrazložitvi izpodbijane sodbe, da mu je bila tožba pravilno vročena v odgovor in da na tožbo ni odgovoril, ne izpodbija.
5. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopenjsko sodišče pri izdaji izpodbijane sodbe ravnalo v skladu s 453. a členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Ker toženec ni odgovoril na tožbo in je bila tožba tožencu pravilno vročena, je upravičeno štelo, da toženec pripoznava tožbeni zahtevek. Zato je utemeljeno brez nadaljnjega obravnavanja (v primeru izdaje sodbe na podlagi pripoznave sodišče ne presoja resničnosti in materialnopravne utemeljenosti tožbenega zahtevka) izdalo sodbo na podlagi pripoznave, potem ko je pravilno ugotovilo, da v predmetni zadevi ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati, saj je dopustno razpolaganje z zahtevkom iz naslova neupravičene obogatitve.
6. Toženec je bil v pravnem pouku izpodbijane sodbe opozorjen, da je mogoče sodbo na podlagi pripoznave izpodbijati le, če so bistveno kršene določbe pravdnega postopka ali zaradi tega, ker je bila izjava o pripoznavi dana v zmoti ali pod vplivom prisile ali zvijače (tretji odstavek 338. člena ZPP). Z navedbami v pritožbi toženec ne uveljavlja dopustnih pritožbenih razlogov, pač pa uveljavlja nedopusten pritožbeni razlog - zmotno ali nepopolno ugotovljeno dejansko stanje. Pritožbeno sodišče zato pritožbenih navedb ne sme preizkušati.
7. Ker tudi niso podani tisti razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo toženca zavrnilo kot neutemeljeno in sodbo na podlagi pripoznave sodišča prve stopnje v skladu s 353. členom v zvezi s 442. členom ZPP potrdilo.