Appeal dismissed; driver under influence must repay insurance company after leasing company receives payout.

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Pravdni stranki krijeta sami nastale jima stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Voznik, ki je povzročil zavarovalni primer pod vplivom alkohola in psihoaktivnih zdravil (toženka tega dejstva ne prereka), je dolžan zavarovalnino, ki jo izplača zavarovalnica zavarovancu, ki se ukvarja z leasingom vozil, vrniti zavarovalnici takoj po izplačilu zavarovancu.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odločilo, da sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 140145/2012 z dne 25. 9. 2012 ostane v veljavi glede plačila glavnice 3.208,24 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 17. 5. 2011 ter glede plačila stroškov izvršilnega postopka 91,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od devetega dne od vročitve sklepa o izvršbi dalje (točka I. izreka) ter, da je tožena stranka dolžna povrniti tožeči stranki 374,00 EUR pravdnih stroškov v 15. dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (točka II. izreka).

2. Zoper to sodbo se pravočasno po svojem pooblaščencu pritožuje tožena stranka (v nadaljevanju toženka) iz pritožbenih razlogov bistvene kršitve določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava (iz 1. in 3. točke prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP) ter predlaga njeno spremembo v smislu zavrnitve tožbenega zahtevka. Graja kršitev postopka, da sodba nima razlogov za odločitev, saj iz 11. točke izhaja navedba sodišča, kaj je mnenje toženke, dejansko pa gre za neprerekano in hkrati zatrjevano dejstvo s strani tožeče stranke same, ki je zato v trditveni podlagi s sabo v nasprotju, ko hkrati zatrjuje, da je zavarovanec izgubil pravico, odškodnino pa mu je zavarovalnica kljub temu priznala. Če je zavarovanec izgubil pravico iz zavarovalne pogodbe, potem nima pravice terjati kakršnokoli odškodnino od kogarkoli, še posebej ne iz razloga, ki ga zatrjuje tožeča stranka (v nadaljevanju tožnica). Tožnica subrogacije, na podlagi katere preidejo po zakonu pravice do povzročitelja škode zavarovancu po samem zakonu (963. člen Obligacijskega zakonika - v nadaljevanju OZ) ni zatrjevala, slednje tudi ni jasno razvidno iz določil pogodbe in s tem splošnih pogojev, ki toženke ne zavezujejo in nima z njimi nobene zveze. Sodišče je prekoračilo trditveno podlago tožnice, saj je iz njene trditvene podlage (v tožbi in v pripravljalni vlogi) razvidno, da je zahtevala odškodnino zgolj in samo zaradi kršitve zavarovalne pogodbe, čeprav pogojev iz zavarovalne pogodbe toženka ni podpisala niti z njimi, ker toženka ni ne zavarovanec in ne zavarovalnica, nima kaj. Druge podlage tožnica ne omenja. Priglaša stroške.

3. Tožeča stranka (v nadaljevanju tožnica) je podala odgovor na pritožbo, v katerem v celoti prereka vse pritožbene navedbe ter priglaša stroške.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo obsodilo toženko na plačilo 3.208,24 EUR s pripadki na podlagi prvega odstavka 963. člena OZ in Splošnih pogojev za zavarovanje avtomobilskega kaska AK-10 (v nadaljevanju Splošni pogoji AK-10), ki so sestavni del police za avtomobilsko zavarovanje. Toženka v postopku ni zanikala, da je vozila pod vplivom alkohola, zato je ob uporabi tretjega odstavka v zvezi z 2. točko drugega odstavka 7. člena Splošnih pogojev AK-10 odločilo, da je dolžna zavarovalnici (tožnici) povrniti znesek izplačan zavarovancu z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 17. 5. 2011, saj je bila toženka 16. 5. 2011 obveščena o nakazilu.

6. Preizkus zadeve pokaže, da sodišče prve stopnje ni storilo postopkovnih kršitev, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 339. člena istega zakona), niti tistih, na katere se v pritožbi izrecno sklicuje toženka in kar bo predmet nadaljnje obrazložitve. Po oceni sodišča druge stopnje je bilo v postopku v celoti in popolnoma ugotovljeno dejansko stanje ter so bili na podlagi vseh pravno odločilnih dejstev sprejeti pravilni materialnopravni zaključki. Razloge odločitve je sodišče prve stopnje skrbno, dovolj jasno in prepričljivo ter argumentirano obrazložilo, zato jih v celoti povzema tudi sodišče druge stopnje, le zaradi pritožbenih izvajanj dodaja naslednje:

7. Toženka v pritožbi ponavlja trditve, ki jih je navajala že v postopku na prvi stopnji, da s tožnico nima sklenjene nobene pogodbe, ter da tožnica ni zatrjevala zakonite subrogacije po 963. členu OZ, poleg tega je zavarovanec izgubil pravico, zato mu tožnica (zavarovalnica) odškodnine ne bi smela priznati oziroma mu jo izplačati. Vse trditve so v celoti neutemeljene in v direktnem nasprotju z materialnim pravom.

8. Strankam postopka se na pravilno uporabo materialnega prava ni potrebno sklicevati. Katero materialno pravo je potrebno v konkretnem primeru uporabiti, je stvar sodišča, ki pri tem upošteva dejansko podlago tožbe in vsebino tožbenega zahtevka.

9. V našem primeru je tožnica (zavarovalnica) predložila sodišču zavarovalno pogodbo (že citirano zavarovalno polico s Splošnimi pogoji AK-10, ki so njen sestavni del). Toženka ni nasprotovala tožbenim trditvam, da je povzročila prometno nezgodo pod vplivom alkohola in psihoaktivnih zdravil (13. 4. 2011) ter tudi ne, da je bilo vozilo, s katerim je prometno nezgodo povzročila, v lasti A. d.o.o., kot zavarovancu po polici, ki jo je s tožnico sklenila toženka (kot zavarovalka) in kateremu je tožnica izplačala škodo nastalo na vozilu v tem škodnem dogodku (zavarovalnino). Tožnica, ki je zavarovancu (ki se ukvarja z leasingom vozil, kar v postopku ni bilo prerekano) izplačala zavarovalnino, četudi je toženka kot voznica prometno nezgodo povzročila pod vplivom alkohola in psihoaktivnih zdravil, je postopala pravilno. Izplačilo ni bilo neupravičeno, kot se zavzema pritožba, temveč je bilo povsem v skladu s Splošnimi pogoji AK-10. Voznik, ki je povzročil zavarovalni primer (v obravnavanem primeru je toženka kot voznica povzročila prometno nezgodo) pod vplivom alkohola in psihoaktivnih zdravil (toženka tega dejstva ne prereka), je dolžan zavarovalnino, ki jo izplača zavarovalnica zavarovancu, ki se ukvarja z leasingom vozil, vrniti zavarovalnici (tožnici) takoj po izplačilu zavarovancu (točka 2) drugega odstavka 7. člena(1) in tretji odstavek 7. člena Splošnih pogojev AK-10(2)). V postopku ni bilo sporno, da je zavarovalnica (tožnica) zavarovalnino v višini vtoževanega zneska plačala zavarovancu 16. 5. 2011. Navedene določbe Splošnih pogojev AK-10 so v skladu z zakonsko določbo prvega odstavka 963. člena OZ(3), ki govori o prehodu zavarovančevih pravic nasproti odgovorni osebi na zavarovalnico (subrogacija)(4). O tem pa so se izrecno dogovorile v sklenjeni zavarovalni pogodbi stranke zavarovalne pogodbe, in sicer toženka kot skleniteljica zavarovalne pogodbe (zavarovalka), A. d.o.o. kot zavarovanec (lastnik zavarovanega vozila) ter zavarovalnica (tožnica). S tem je bilo odgovorjeno na vsa pritožbena izvajanja.

10. V posledici navedenega, ko pritožba ne graja višine dosojenega zneska ter dejstva, kdaj je toženka prišla v zamudo, pritožba ni utemeljena, sodišče druge stopnje jo je zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo. Odločitev temelji na določbi 353. člena ZPP.

11. Ker je toženka s svojo pritožbo v celoti propadla, medtem ko tožnica s svojim odgovorom na pritožbo ni prispevala k rešitvi zadeve (155. člen ZPP), sta stranki dolžni nositi vsaka svoje stroške, ki so jima nastali v tem pritožbenem postopku, toženka stroške pritožbe in tožnica stroške odgovora nanjo. Odločitev temelji na določbi prvega odstavka 165. člena ZPP.

---.---

Op. št. (1) : Zavarovancu, ki se ukvarja z leasingom vozil ali dajanjem vozil v zakup, če je zavarovalni primer povzročil voznik brez ustreznega vozniškega dovoljenja, pod vplivom alkohola, mamil ali psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi, zavarovalnica krije škodo, nastalo ob zavarovalnem primeru.

Op. št. (2) : Voznik je dolžan izplačano zavarovalnino iz 2. točke drugega odstavka povrniti zavarovalnici takoj po izplačilu zavarovancu.

Op. št. (3) : Z izplačilom odškodnine iz zavarovanja preidejo do višine izplačane zavarovalnine po samem zakonu na zavarovalnico vse zavarovančeve pravice nasproti tistemu, ki je kakorkoli odgovoren za škodo.

Op. št. (4) : Ada Polajner Pavčnik, Obligacijski zakonik s komentarjem (posebni del), 4. knjiga, str. 883: Položaj odgovorne osebe ne sme biti odvisen od tega, ali je oškodovanec sklenil zavarovalo pogodbo ali ne. Zato je v zavarovalnem pravu vpeljana subrogacija. Zavarovalnica z izplačilom zavarovalnine vstopi v pravice svojega zavarovanca proti odgovorni osebi. Odškodninski zahtevek oškodovanca (zavarovanca) proti odgovorni osebi ex lege preide do višine izplačane zavarovalnine na zavarovalnico. Prvi pogoj je, da je zavarovalnina izplačana, drugi pa, da je tretja oseba za škodo v celoti odgovorna.