Appeal dismissed; bankruptcy procedure suspended proceedings but did not invalidate final first-instance judgment.
Legislator summary
AI generatedThe court dismissed the appeal against a first-instance decision rejecting an objection to a court fee order. The appellant argued that the fee order lacked necessary details for review, while the court confirmed the bankruptcy procedure had legally suspended the main proceedings. Since the suspension occurred after the first-instance judgment was issued and all procedural acts were completed, the final decision remained valid and enforceable.
Legislator headnote
AI generatedZFPPIPP 224. odst. 2; ZPP 205. čl. 4. točka: The commencement of a bankruptcy procedure suspends civil proceedings by operation of law, but does not prevent the appellate court from issuing a final decision if the suspension occurs after the first-instance judgment and all procedural acts are completed.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.
[JEDRO]
Nad pritožnikom se je začel postopek osebnega stečaja, kar ima glede na naravo vtoževane terjatve v skladu z drugim odstavkom 224. člena ZFPPIPP za posledico prekinitev pravdnega postopka po samem zakonu. Ker pa je do prekinitve postopka prišlo po izdaji odločbe sodišča prve stopnje in po tem, ko so bila v pritožbenem postopku opravljena že vsa pravdna dejanja strank, to ni ovira, da pritožbeno sodišče ne bi izdalo odločbe.
Izdani plačilni nalog za plačilo sodne takse za pritožbo vsebuje vse obvezne sestavine, ki jih zahteva prvi odstavek 34. člena ZST-1.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor toženca zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse z 29. 11. 2016 in plačilni nalog obdržalo v veljavi.
2. Zoper sklep sodišča prve stopnje se pritožuje toženec. Predlaga, da pritožbeno sodišče, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Navaja, da izpodbijanega sklepa ni mogoče preizkusiti, zato je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Iz izpodbijanega sklepa ni mogoče razbrati podlage in utemeljitve za odmerjeno sodno takso. Enako velja glede izdanega plačilnega naloga za plačilo sodne takse. Brez teh podatkov ni mogoče preveriti njegove pravilnosti.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Pritožbeno sodišče najprej ugotavlja, da se je nad pritožnikom 5. 1. 2017 začel postopek osebnega stečaja, kar ima glede na naravo vtoževane terjatve v skladu z drugim odstavkom 224. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) za posledico prekinitev pravdnega postopka po samem zakonu (4. točka 205. člena ZPP). Ker pa je do prekinitve postopka prišlo po izdaji odločbe sodišča prve stopnje in po tem, ko so bila v pritožbenem postopku opravljena že vsa pravdna dejanja strank, to ni ovira, da pritožbeno sodišče ne bi izdalo odločbe(1).
5. V skladu s prvim odstavkom 34. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) mora plačilni nalog vsebovati osebno ime in naslov zavezanca, za pravno osebo pa naziv in sedež, višino dolžne sodne takse in pravno podlago za njeno odmero, številko računa za nakazilo, referenco in opozorilo glede posledic, če taksa ne bi bila plačana pravočasno. Več od navedenega v plačilnem nalogu za plačilo sodne takse ni treba navesti.
6. Izdani plačilni nalog za plačilo sodne takse za pritožbo v znesku 102,00 EUR vsebuje vse obvezne sestavine, ki jih zahteva prvi odstavek 34. člena ZST-1. V njem je torej navedena tudi višina dolžne sodne takse (102,00 EUR) in pravna podlaga za njeno odmero (tar. št. 1121 ZST-1), kar nedvomno omogoča preizkus njegove pravilnosti oziroma pravilnosti v njem določene višine sodne takse za pritožbo. Pravilnost določene višine sodne takse za pritožbo, ki ji je toženec ugovarjal, je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom tudi preizkusilo in zaključilo, da je sodna taksa za pritožbo odmerjena v pravilni višini. Ta zaključek je ustrezno obrazložilo. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa je pojasnilo vrednost, ki jo je upoštevalo pri odmeri sodne takse (657,73 EUR), in pravno podlago za njeno odmero (tar. št. 1121 ZST-1). Očitana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP zato ni podana.
7. Sodišče prve stopnje je tudi pravilno obrazložilo, da je sodna taksa za pritožbo, določena v plačilnem nalogu, pravilno odmerjena. Taksa za pritožbeni postopek zoper odločitev sodišča prve stopnje o glavni stvari se odmerja po količniku 3,0 (tar. št. 1121 ZST-1), pri čemer se upošteva taksa iz 16. člena ZST-1, določena glede na vrednost spornega predmeta. Ker je toženec s pritožbo izpodbijal odločitev o ugoditvi tožbenemu zahtevku za znesek 657,73 EUR, je kot vrednost spornega predmeta pravilno upoštevana ta vrednost. Ob upoštevanju, da znaša sodna taksa s količnikom 1,0 pri navedeni vrednosti spornega predmeta 34,00 EUR(2), je odmera sodne takse za pritožbeni postopek v znesku 102,00 EUR (34,00 EUR x 3,0) pravilna.
8. Po povedanem in ker ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP) je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP).
Op. št. (1): Prim. sodba Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 1222/2016 z 19. 10. 2016 in odločbi Vrhovnega sodišča RS III Ips 47/97 s 4. 12. 1998 in III Ips 28/2015 z 29. 9. 2015.
Op. št. (2): Priloga 1 ZST-1.