Inheritance court dismissed appeal, confirming first instance's order to transfer inheritance dispute to civil litigation.

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se v izpodbijanem delu (III in IV) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Ker je v zemljiški knjigi vpisana dedinja, sodedič pa trdi, da je bila kupoprodajna pogodba v resnici darilna, je zapuščinsko sodišče pravilno postopek prekinilo in dediča napotilo na pravdo.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je zapuščinski postopek prekinilo. Pod II. izreka je dedinjo A. A. napotilo na pravdo, da v zapuščino sodi tudi solastniški delež ene polovice posameznega dela št. 6 v stavbi št. 14 k.o. X, kar je skupno premoženje, pridobljeno v času zakonske zveze. Pod III. je pritožnika napotilo na pravdo, da zoper A. A. vloži tožbo na ugotovitev, da je od zapustnice prejela darilo v obliki stanovanja na naslovu C. 43 in dve parceli št. 333/3 in 333/4, k.o. Y, kar se ji vračuna v njen dedni delež. Določilo je rok za vložitev tožbe in da se bo zapuščinski postopek po pravnomočnem zaključku pravdnega postopka nadaljeval.

2. Proti temu delu sklepa, v delu, ki se nanaša na napotitev na pravdo dediča B. B., vlaga dedič pritožbo. Predlaga, da se ga ne napoti na pravdo in podredno, da je to sodedinja. Dedinja je v starosti 45 let in nima niti enega dne delovne dobe, saj ni bila zaposlena. Ni razpolagala z denarnimi sredstvi. Iz kupoprodajne pogodbe z 18. 11. 1991 o prodaji stanovanja na C. 42 izhaja, da je kot prodajalec podjetje B. d.d. in da je bil imetnik stanovanjske pravice pritožnik, ki je bil zaposlen. Prišlo je do odkupa kot družinske bonitete in navedli so A. A. kot kupko. Dejansko pa je vse plačal pritožnik. Pritožnik je tudi ponudil obe kmetijski zemljišči kot predkupnim upravičencem. Zgolj formalno je bila posredovana ponudba na predkupno upravičenko sodedinjo, ki pa je bila nezaposlena in brez denarja. Zemljišča ni mogla kupiti, ampak je to bila darilna pogodba. Sicer pa bi sodišče moralo napotiti sodedinjo A. A., da dokaže, da ni prejela darila v obliki stanovanja.

3. Na vročeno pritožbo je odgovorila sodedinja in predlaga zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu pravilno ugotovilo, da so med sodediči sporna dejstva o obsegu zapuščine oz. za pritožnika darilo. Ker je stanovanje, za katerega pritožnik želi, da se ugotovi kot darilo, napisano na dedinjo, je sodišče prve stopnje moralo napotiti dediča na pravdo. Glede na vpis v zemljiško knjigo je tudi njena pravica v tem trenutku močnejša. Enako velja za obe sporni parceli.

6. Tako se izkaže, da je sodišče prve stopnje na podlagi 210. in 212. člena Zakona o dedovanju postopek pravilno prekinilo in napotilo v izpodbijanem delu pritožnika na pravdo. Tudi odločitev o tem, katero pravico šteje za manj verjetno, je pravilno obrazložilo (prvi odstavek 213. člena ZD).

7. Ker je sodišče prve stopnje na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo določbe Zakona o dedovanju in pri tem ni zagrešilo absolutnih bistvenih kršitev določb ZPP, na katera pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, pritožnik pa le-te ne uveljavlja, je bilo treba pritožbo zavrniti kot neutemeljeno in v izpodbijanem delu potrditi sklep sodišča prve stopnje.