Appeal dismissed because the defendant failed to request a single sentence from the first-instance court regarding specific final judgments.

I. Pritožba obsojenca N.B. se zavrne kot neutemeljena in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Obsojenec se oprosti plačila stroškov pritožbenega postopka, in sicer sodne takse.

[JEDRO]

Ker o obsojenčevem predlogu za izrek enotne kazni po pravnomočnih sodbah Okrajnega sodišča v Mariboru II K 21847/2013 z dne 6. 5. 2013 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Mariboru II Kr 21847/2013 z dne 18. 11. 2015 in Okrožnega sodišča v Mariboru I Ks 43840/2015 z dne 29. 1. 2016 prvostopno sodišče še ni odločalo, to ne more biti predmet tega pritožbenega postopka.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Okrajno sodišče v Mariboru je s sodbo II Kr 21847/2013 z dne 17. 11. 2016 spremenilo pravnomočni sodbi Okrajnega sodišča v Mariboru II K 21847/2013 z dne 6. 5. 2013, v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Mariboru II Kr 21847/2013 z dne 18. 11. 2015, s katero je bila obsojencu izrečena kazen eno leto zapora in Okrožnega sodišča v Mariboru I K 50648/2013 z dne 6. 1. 2014, s katero je bila obsojencu izrečena kazen šest mesecev zapora v odločbah o kazni tako, da je obsojencu po določbah četrtega odstavka 46. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1), 3. točke drugega odstavka 53. člena KZ-1, prvega odstavka 55. člena KZ-1 ter 1. točke prvega odstavka 407. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) izreklo enotno kazen sedemnajst mesecev zapora. Po 55. členu KZ-1 je obsojencu v izrečeno enotno kazen vštelo čas že prestane kazni po sodbi Okrožnega sodišča v Mariboru I K 50648/2013 z dne 6. 1. 2014.

2. Zoper takšno sodbo se je pritožil obsojenec, ki v laični pritožbi navaja, da se ne pritožuje zaradi združitve kazni po napadeni sodbi, temveč zato, ker je vložil predlog za združitev kazni po sodbah Okrajnega sodišča v Mariboru II Kr 21847/2013 in Okrožnega sodišča v Mariboru I Ks 43840/2015. Pritožbenemu sodišču predlaga, da združi sedemnajst mesečno zaporno kazen, ki mu je bila izrečena z napadeno sodbo in zaporno kazen, ki mu je bila izrečena s sodbo Okrožnega sodišča v Mariboru I Ks 43840/2015, saj za to obstajajo zakonski pogoji.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Z napadeno sodbo je prvostopno sodišče ugodilo obsojenčevemu predlogu za izrek enotne kazni. Predloga, da naj prvostopno sodišče izreče enotno kazen po pravnomočnih sodbah Okrajnega sodišča v Mariboru II K 21847/2013 z dne 6. 5. 2013, v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Mariboru II Kr 21847/2013 z dne 18. 11. 2015 in Okrožnega sodišča v Mariboru I Ks 43840/2015 z dne 29. 1. 2016, pa obsojenec, kot to neutemeljeno trdi v pritožbi, ni podal.

5. Glede na to, da takšnega predloga obsojenec ni podal, prvostopno sodišče o njem tudi ni moglo odločati. Ker o obsojenčevem predlogu za izrek enotne kazni po pravnomočnih sodbah Okrajnega sodišča v Mariboru II K 21847/2013 z dne 6. 5. 2013 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Mariboru II Kr 21847/2013 z dne 18. 11. 2015 in Okrožnega sodišča v Mariboru I Ks 43840/2015 z dne 29. 1. 2016 prvostopno sodišče še ni odločalo, to tudi ne more biti predmet tega pritožbenega postopka. Obsojenec bo moral takšen predlog najprej nasloviti na prvostopno sodišče in šele, če z odločitvijo prvostopnega sodišča v tej smeri ne bo zadovoljen in bo zoper njo vložil pritožbo, bo o tem eventualno odločalo tudi pritožbeno sodišče.

6. Sicer pa ne gre prezreti niti okoliščine, da je obsojenec že dne 29. 7. 2016 vložil predlog za izrek enotne kazni po pravnomočnih sodbah Okrožnega sodišča v Mariboru I K 50648/2013 z dne 6. 1. 2014 in I Ks 43840/2015 z dne 29. 1. 2016, o katerem je bilo pravnomočno odločeno s sodbo Okrožnega sodišča v Mariboru I Ks 50648/2013 z dne 18. 8. 2016. Z navedeno sodbo je bil predlog obsojenca zavrnjen, ker niso bili podani pogoji za izrek enotne kazni. Obsojenec pa se zoper to sodbo ni pritožil.

7. Po obrazloženem, in ker obsojenec odločitve prvostopnega sodišča, razen že obrazloženega, ne graja, pritožbeno sodišče pa pri uradnem preizkusu napadene sodbe ni ugotovilo kršitev zakona, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (prvi odstavek 383. člena ZKP), je o obsojenčevi pritožbi odločilo tako, kot izhaja iz izreka te sodbe (391. člen ZKP).

8. Ker je obsojenec brez redne zaposlitve in brez premoženja ter na prestajanju zaporne kazni, ga je pritožbeno sodišče oprostilo plačila stroškov pritožbenega postopka, in sicer sodne takse (prvi odstavek 98. člena ZKP v zvezi s četrtim odstavkom 95. člena ZKP).