Appeal dismissed because the request for community service execution was filed significantly after the 15-day statutory deadline. The court ruled the appeal inadmissible due to the procedural time bar. The defendant's late application for alternative punishment execution was rejected as untimely. The appeal court could not review the merits of the execution request. The request for community service execution was rejected as untimely. The appeal was dismissed because the request was filed significantly after the statutory deadline. The court held that the appeal was inadmissible due to the procedural time bar. The defendant's late application for alternative punishment execution was rejected as untimely. The appeal court could not review the merits of the execution request.
Legislator summary
AI generatedThe appeal court dismissed the defendant's appeal against the first-instance rejection of his request for community service execution. The defendant argued for alternative punishment execution, but the court found his application was filed significantly after the 15-day deadline required by the Criminal Procedure Act. Consequently, the court ruled the appeal inadmissible and could not examine the merits of the execution request.
Legislator headnote
AI generatedZKP 129.a odst. 2; ZKP 402. odst. 3: A request for alternative execution of a prison sentence must be filed within 15 days of the judgment's finality; failure to meet this deadline renders the request inadmissible, precluding appellate review of the merits.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
I. Pritožba obsojenega Z.G. se zavrne kot neutemeljena.
II. Obsojeni je dolžan plačati sodno takso v znesku 30,00 EUR.
[JEDRO]
V obravnavanem primeru je petnajstdnevni rok za vložitev predloga za izvršitev kazni z delom v splošno korist, ob upoštevanju ugotovitve, da je sodba sodišča prve stopnje postala pravnomočna že 16. 1. 2013, potekel bistveno pred 21. 11. 2016, torej bistveno po preteku petnajstdnevnega roka, kot ga določa drugi odstavek 129.a člena ZKP, kar v točki 6 izpodbijanega sklepa pravilno ugotavlja sodnica, ki je zadevo obravnavala na prvi stopnji, in obsojenčev predlog kot prepozen zavrgla, ne da bi raziskovala druga dejstva, ki jih je v predlogu navajal obsojeni. Glede na zgornji predmet odločitve, tudi pritožbeno sodišče končnega predloga v smeri alternativne izvršitve kazni zapora ni moglo vsebinsko obravnavati, zato je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo (tretji odstavek 402. člena ZKP).
[OBRAZLOŽITEV]
1. Okrožno sodišče v Slovenj Gradcu je s sklepom II Kr 789/2013 z dne 1. 12. 2016 kot prepozen zavrglo predlog obsojenega Z.G. za izvršitev kazni z delom v splošno korist.
2. Zoper sklep je obsojeni vložil pravočasno pritožbo, v kateri predlaga, da pritožbeno sodišče predlog vsebinsko obravnava.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Kot izhaja iz pravilnih razlogov prvostopenjskega sodišča, je bila obsojenemu s sodbo Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu I Ks 789/2013 z dne 12. 2. 2015 zaradi neizpolnitve dodatnega pogoja preklicana pogojna obsodba, določena s sodbo Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu III K 789/2013 z dne 3. 1. 2013, s katero mu je bila zaradi v sostorilstvu storjenega kaznivega dejanja velike tatvine po 1. točki prvega odstavka 205. člena v zvezi z drugim odstavkom 20. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) določena kazen štiri mesece zapora s preizkusno dobo dveh let in dodatnim pogojem, da mora oškodovanki plačati prisojeni premoženjskopravni zahtevek v znesku 3.890,76 EUR v roku enega leta od pravnomočnosti sodbe. Citirana sodba je postala pravnomočna in izvršljiva 26. 3. 2015. Obsojeni je v pritožbi z dne 21. 11. 2016, zoper odločbo Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu I IKZ 789/2013 z dne 4. 11. 2016, s katero je bila njegova prošnja za odložitev kazni štiri mesece zapora po sodbi Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu I Ks 78972013 z dne 12. 2. 2015 kot neutemeljena zavrnjena, predlagal, da „izrečeno kazen zapora odsluži s socialnim delom tako, da bi med vikendi prihajal v S.“. Po določbi 129.a člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) sme obsojeni predlog za alternativno izvršitev kazni zapora vložiti v petnajstih dneh po pravnomočnosti sodbe. Sodnik v skladu z drugim odstavkom navedenega člena predlog zavrže, če je prepozen.
5. V obravnavanem primeru je petnajstdnevni rok za vložitev predloga za izvršitev kazni z delom v splošni korist, ob upoštevanju ugotovitve, da je sodba sodišča prve stopnje postala pravnomočna že 16. 1. 2013, potekel bistveno pred 21. 11. 2016, torej bistveno po preteku petnajstdnevnega roka, kot ga določa drugi odstavek 129.a člena ZKP, kar v točki 6 izpodbijanega sklepa pravilno ugotavlja sodnica, ki je zadevo obravnavala na prvi stopnji, in obsojenčev predlog kot prepozen zavrgla, ne da bi raziskovala druga dejstva, ki jih je v predlogu navajal obsojeni.
6. Glede na zgornji predmet odločitve, tudi pritožbeno sodišče končnega predloga v smeri alternativne izvršitve kazni zapora ni moglo vsebinsko obravnavati, zato je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo (tretji odstavek 402. člena ZKP).
7. Sklep o obveznosti plačila sodne takse kot stroška pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 98. člena ZKP in prvem odstavku 95. člena ZKP ter Zakonu o sodnih taksah. Sodna taksa je bila odmerjena po tarifni številki 74013 Taksne tarife.