Appeal court vacates first instance judgment for remand when expert opinion is found insufficient and incomplete.
Legislator summary
AI generatedThe appeal court vacated the first instance judgment regarding the expert opinion and remanded the case for a new trial. The plaintiff argued that the court's reliance on an expert report was flawed because the expert failed to address specific objections and the valuation was incorrect. The court agreed, ruling that when an expert opinion is found lacking, the court must order the expert to complete their written report and clarify comments from the parties without requiring additional fees for these clarifications.
Legislator headnote
AI generated253. člen ZPP; 51. člen Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih: Če sodišče meni, da je izvedensko mnenje pomanjkljivo, nepreverljivo in nepopolno, mora od izvedenca zahtevati, naj svoje pisno mnenje ustrezno dopolni, kar zajema tudi morebitna nadaljnja pojasnila v zvezi s pripombami strank.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
I. Pritožbi se ugodi in se sodba prve stopnje v izpodbijanem delu (II. in III. točka izreka) razveljavi ter zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.
II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.
[JEDRO]
Če sodišče meni, da je izvedensko mnenje pomanjkljivo, nepreverljivo in nepopolno, mora od izvedenca zahtevati, naj svoje pisno mnenje ustrezno dopolni.
Plačilo za pisno izdelavo izvida in mnenja zajema tudi morebitna nadaljnja pojasnila izvedenca v zvezi s pripombami strank k njegovemu mnenju. Samo takrat, ko mora izvedenec odgovoriti na dodatna vprašanja, ki jih sodišče od njega še ni terjalo, pripada izvedencu po drugem odstavku 51. člena Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih nagrada tudi za pisno izdelavo dopolnilnega izvida in mnenja.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo oba tožnikova zahtevka, tako primarnega - da v zapuščino po pokojnem očetu pravdnih strank ne sodita 2/10 njegovega idealnega deleža 1/2 nepremičnine parc. št. 1390/6 k. o. X, kot podrejenega - da v zapuščino ne spadata 2/10 zapustnikovega idealnega deleža 2/3 navedene nepremičnine, osebnega avtomobila Renault Clio 1.2 ter denarnih sredstev na njegovem računu pri N., d. d., ker sta tožnikova last in se izločita iz zapuščine v njegovo korist. Tožniku pa je naložilo, da mora toženki povrniti njene pravdne stroške z obrestmi.
2. Tožnik se je pritožil zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Izpodbija odločitev o zavrnitvi podrejenega tožbenega zahtevka ter odločitev o stroških postopka. Predlaga, naj pritožbeno sodišče sodbo v navedenem obsegu razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da je mnenje izvedenca Ž. K., ki ga je predložila sama toženka, povsem neuporabno, za razliko od mnenja izvedenca A. B., ki ga je v dokaznem postopku imenovalo sodišče. Njegovo mnenje je strokovno utemeljeno in brezhibno. Toženkine pripombe so bile očitno neutemeljene. Če je sodišče menilo drugače, bi to moralo obelodaniti, ko je stranki pozvalo k doplačilu predujma. Poleg tega je bil zahtevani znesek previsok. Tožnik ni bil opozorjen, da je doplačilo potrebno zaradi zaslišanja izvedenca. Sicer pa bi tožnik zahtevani znesek plačal, če bi sodišče izvedlo dokaz z drugim izvedencem. Ker tega ni storilo, bi moralo upoštevati mnenje izvedenca B., sploh ker je toženka ugotovljeno tržno vrednost nepremičnine priznala, prav tako tožnikova vlaganja v višini 2.767,60 EUR.
3. Toženka v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev in obrazloženo nasprotuje pritožbenim trditvam.
4. Pritožba je utemeljena.
5. Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo, da za ugotovitev odločilnih dejstev v tej pravdi potrebuje strokovno znanje izvedenca gradbene stroke. Izvedensko delo je zaupalo izvedencu A. B. Ta je v svojem pisnem mnenju odgovoril na vsa vprašanja, ki mu jih je zastavilo sodišče. Če je sodišče prve stopnje menilo, da je izvedensko mnenje pomanjkljivo, nepreverljivo in nepopolno, kot ugotavlja izpodbijana sodba, bi moralo od izvedenca zahtevati, naj svoje pisno mnenje ustrezno dopolni. Ker se dokaz z izvedencem po 253. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP) praviloma izvaja ustno in neposredno, bi moralo izvedenca v vsakem primeru še zaslišati na glavni obravnavi, da bi izvedenec lahko odgovoril tudi na pripombe pravdnih strank k njegovemu mnenju. V ta namen pa od pravdnih strank ne bi smelo zahtevati plačila dodatnega predujma. Izvedenec je namreč upravičen do plačila šele potem, ko v celoti opravi svoje izvedensko delo. Poleg tega plačilo za pisno izdelavo izvida in mnenja zajema tudi morebitna nadaljnja pojasnila izvedenca v zvezi s pripombami strank k njegovemu mnenju. Samo takrat, ko mora izvedenec odgovoriti na dodatna vprašanja, ki jih sodišče od njega še ni terjalo, pripada izvedencu po drugem odstavku 51. člena Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih nagrada tudi za pisno izdelavo dopolnilnega izvida in mnenja.
6. Tožnik, ki je predlagal dokaz z izvedencem, bi torej moral doplačati predujem zgolj za odgovor izvedenca na dodatna vprašanja, ki jih je navedel v svoji vlogi z dne 30. 3. 2016, ne pa za zaslišanje izvedenca in za njegov odgovor na pripombe (obeh) strank k že izdelanemu mnenju. Sodišče prve stopnje tako neupravičeno ni dokončalo dokazovanja z izvedencem. Ker tožnik ni hotel založiti zahtevanega dodatnega zneska, bi mu lahko odreklo le odgovor na dodatna vprašanja, ki so presegala okvir prvotne izvedenske naloge.
7. Po navedenem je ostalo dejansko stanje v postopku na prvi stopnji nepopolno ugotovljeno, zato je sodišče druge stopnje ugodilo tožnikovi pritožbi in prvo sodbo v izpodbijanem delu razveljavilo na podlagi 355. člena ZPP. Zadevo je vrnilo sodišču prve stopnje, ki bo moralo v ponovljenem postopku nadaljevati začeto dokazovanje z izvedencem in glede na njegov izid, ob upoštevanju ostalih že izvedenih dokazov, znova odločiti o utemeljenosti tožnikovega izločitvenega zahtevka.
8. Pravica do povračila pritožbenih stroškov je odvisna od končnega izida pravde, zato je sodišče druge stopnje to odločitev prepustilo sodišču prve stopnje (tretji odstavek 165. člena ZPP).