Legislator Case Law & Legislation
VSL sklep I Cp 2480/2016 ECLI:SI:VSLJ:2017:I.CP.2480.2016 AI generated

Appeal dismissed because plaintiff's complaint failed to clearly identify the specific claim and subject matter of the dispute.

Case Number VSL sklep I Cp 2480/2016
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The appellate court dismissed the appeal and upheld the first-instance court's rejection of the plaintiff's claim. The plaintiff filed a complaint requesting the exchange of an unused 2014 traffic fine for a new 2016 fine but failed to clearly articulate the specific legal basis or precise subject matter of the dispute. The court ruled that the complaint did not meet procedural requirements under the Code of Civil Procedure because it did not allow for a clear identification of the claim, rendering the case unprocessable without further clarification.

Legislator headnote

AI generated

Zakon o pravdnem postopku 108. člen; 365. člen: A complaint must clearly identify the specific claim and subject matter of the dispute; failure to do so results in rejection of the complaint.

Keywords

AI generated
Code of Civil Procedure clear identification of claim procedural defect rejection of complaint subject matter of dispute exchange of traffic fine appellate review

Cited Legislation

AI generated

Cited Case Law

AI generated
I R 549/2015
Sodišče prve stopnje je že v sklepu I R 549/2015 z dne 27.8.2015 tožnika natančno poučilo kako mora vlogo popraviti oziroma dopolniti in ga hkrati opozorilo, da bo sicer tožbo zavrglo.
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Iz dejstev, ki so navedena v tožbi (in dopolnitvi), ni mogoča jasna identifikacija zahtevka in ni jasno, kaj je predmet spora.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo vlogo predlagatelja „zamenjava letne vinjete iz leta 2014 za letno vinjeto za leto 2016“.

2. Proti sklepu se pritožuje tožnik brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov in brez izrecnega pritožbenega predloga. S tožbenim zahtevkom zahteva zamenjavo neuporabljene oziroma nepoškodovane letne vinjete iz leta 2014 za novo vinjeto za naslednje leto in povrnitev stroškov postopka. Ne razume, zakaj je njegova vloga nerazumljiva in kako bi jo moral dopolniti. V tožbi je opisal, zakaj je prišlo do spora z DARS-om. Oškodovan je najmanj za 110,00 EUR, kolikor stane vinjeta, ker tožena stranka neupravično zavrača zamenjavo. Upravičen je zahtevati zamenjavo stare neuporabljene in nepoškodovane vinjete iz leta 2014 za novo. Sodišče bi ga moralo zaslišati in odločiti o upravičenosti njegovega zahtevka. Ker gre za nenalepljeno vinjeto, gre za civilno zadevo in ne upravno, kot navaja izpodbijani sklep.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po določbi 108. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) sodišče v primeru, če vloga ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, zahteva od vložnika, da mora vlogo popraviti ali dopolniti, pri čemer določi tudi rok za popravo (drugi odstavek 108. člena ZPP). Če vložnik vloge v roku ne popravi ali dopolni tako, da je primerna za obravnavo, jo sodišče zavrže (četrti odstavek 108. člena ZPP).

5. Sodišče prve stopnje je že v sklepu I R 549/2015 z dne 27.8.2015 tožnika natančno poučilo kako mora vlogo popraviti oziroma dopolniti in ga hkrati opozorilo, da bo sicer tožbo zavrglo. Med drugim mu je pojasnilo, da je opredelitev tožbenega zahtevka bistveni del tožbe in ga poučilo, kako ga mora oblikovati. Z navedbo v dopolnitvi tožbe, da je predmet zadeve „zamenjava letne vinjete iz leta 2014 za letno vinjeto za letno vinjeto za leto 2016“, navedenemu pogoju ni zadostil. Ker tožbeni predlog (petit) sodišče dobesedno vnese v sodbo, kot pravilno obrazloži že izpodbijani sklep, je potrebno, da se z zahtevkom natančno in konkretno opredeli vsebina zahtevanega sodnega varstva. Slednje tožencu omogoči, da se brani, določen zahtevek pa je nujen tudi zaradi varstva tožnikovega položaja. Iz dejstev, ki so navedena v tožbi (in dopolnitvi), še vedno ni mogoča jasna identifikacija zahtevka in še vedno ni jasno, kaj je sploh predmet spora. Uporaba pojma „da je oškodovan za vrednost vinjete“ bi sicer lahko kazala, da tožnik zahtevek uveljavlja na odškodninski podlagi, vendar pa druge trditve zanjo ne nudijo podlage. Iz opisa, na katerega se sklicuje pritožnik, zakaj je prišlo do spora z DARS-om, ni mogoče razbrati, zakaj bi obstajala njegova obveznost, da tožniku zamenja kupljeno vinjeto. Še zlasti ob navedbah tožnika, da v Merkatorju kupljene vinjete ni uporabil, ker je avto, za katerega je vinjeto kupil, zamenjal z drugim, na katerem je bila letna vinjeta že nalepljena. Pravilen je zato zaključek izpodbijanega sklepa, da tožba, tudi po dopolnitvi, ni popolna in jo je sodišče prve stopnje pravilno, na podlagi četrtega odstavka 108. člena ZPP, zavrglo.

6. Pritožbenemu sodišču se zato do vprašanja, ali gre morebiti za upravno pristojnost (izpodbijani sklep kot dodatni razlog za zavrženje tožbe navaja nepristojnost splošnega sodišča), ni treba izreči.

7. Po navedenem pritožbene trditve niso utemeljene in ker niso podane po uradni dolžnosti upoštevne procesne in materialne kršitve (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno ter potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

8. Ob robu pritožbeno sodišče tožniku, ki se sklicuje na slabo premoženjsko stanje, pojasnjuje, da bi lahko zaprosil za brezplačno pravno pomoč (dodelitev odvetnika).

9. Pritožbeno sodišče je odločalo po sodnici posameznici na podlagi 366.a člena ZPP, saj tožba še ni bila vročena tožencu v odgovor.