Appeal dismissed; court held that Article 95(6) of the Criminal Procedure Act excludes fee waivers for costs caused by the defendant's guilt.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the defendant's appeal against a first-instance order requiring him to pay costs incurred due to his guilt. Although the final conviction order exempted the defendant from general procedural costs, the court ruled that Article 95(6) of the Criminal Procedure Act explicitly prohibits such exemptions for costs specifically caused by the defendant's guilt. Consequently, the defendant was ordered to pay the costs of his compulsory appearance and service of documents, while the appeal court waived the appeal fee due to his lack of assets.
Legislator headnote
AI generatedArticle 95(6) of the Criminal Procedure Act; Article 94 of the Criminal Procedure Act: The provision excluding fee waivers and installment plans for costs under Articles 95(4) and 95(5) applies exclusively to cases where costs are not caused by the defendant's guilt, thereby mandating payment for costs resulting from the defendant's guilt.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
I. Pritožba se zavrne kot neutemeljena.
II. Obsojeni se oprosti plačila sodne takse za pritožbo.
[JEDRO]
S pravnomočno sodbo, s katero je bil obsojenec spoznan za krivega, je sodišče prve stopnje sicer res odločilo, da v skladu s četrtim odstavkom 95. člena ZKP stroški kazenskega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP ter potrebni izdatki obdolženca obremenjujejo proračun, vendar pa specialno zakonsko določilo šestega odstavka 95. člena ZKP izrecno predpisuje, da določbe o oprostitvi, odlogu in obročnem plačilu stroškov iz četrtega in petega odstavka 95. člena ZKP ne veljajo v primerih iz 94. člena ZKP, torej ko so stroški kazenskega postopka povzročeni krivdno.
[OBRAZLOŽITEV]
1. S pritožbeno izpodbijanim sklepom je prvostopenjsko sodišče na podlagi določb 94. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) obsojenemu P. P. naložilo v plačilo naložilo krivdno povzročene stroške privedbe v višini 50,54 EUR ter stroške vročanja sodnih pisanj po pooblaščenem vročevalcu v znesku 184,15 EUR, torej skupaj 234,69 EUR, v roku 15 dni od pravnomočnosti sklepa.
2. Zoper sklep se je obsojenec pravočasno pritožil. Smiselno uveljavlja pritožbeni razlog bistvene kršitve določb kazenskega postopka. Navaja, da ga je prvostopenjsko sodišče s pravnomočno sodbo oprostilo plačila vseh stroškov kazenskega postopka in predlaga, da se sodba Okrajnega sodišča v Celju z dne 28. 4. 2014, opr. št. I K 48253/2010, spoštuje.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Po prvem odstavku 94. člena ZKP morajo procesni udeleženci, ne glede na izid kazenskega postopka, povrniti tiste stroške postopka, ki so jih povzročili po svoji krivdi. Po 1. točki drugega odstavka 92. člena ZKP spadajo med stroške postopka tudi stroški za vročanje pisanj po pravni ali fizični osebi, po 3. točki istega zakonskega določila pa tudi izdatki za privedbo. O krivdnih stroških izda sodišče poseben sklep, razen če odloči o stroških, ki jih morata povrniti zasebni tožilec in obdolženec, v odločbi o glavni stvari (drugi odstavek 94. člena ZKP). Kdaj je procesni udeleženec, v predmetnem primeru obsojenec, te stroške zakrivil je dejansko vprašanje, ki pa ga je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu pravilno razrešilo in za svoje zaključke navedlo sprejemljive argumente. Pod točkama 2 in 3 obrazložitve je zadostno utemeljilo razloge, ki tudi po prepričanju sodišča druge stopnje izkazujejo, da sta bila v predmetnem primeru vročanje sodnega pisanja po pooblaščenem vročevalcu in prisilna privedba obsojenca upravičena. Pravilnosti tozadevnih razlogov prvostopenjskega sodišča pa obsojenec pritožbeno niti ne problematizira.
5. S pravnomočno sodbo z dne 28. 4. 2014, opr. št. I K 48253/2010, s katero je bil obsojenec spoznan za krivega in ki je postala pravnomočna 15. 5. 2014, je sodišče prve stopnje sicer res odločilo, da v skladu s četrtim odstavkom 95. člena ZKP stroški kazenskega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP ter potrebni izdatki obdolženca obremenjujejo proračun, vendar pa specialno zakonsko določilo šestega odstavka 95. člena ZKP izrecno predpisuje, da določbe o oprostitvi, odlogu in obročnem plačilu stroškov iz četrtega in petega odstavka 95. člena ZKP ne veljajo v primerih iz 94. člena ZKP, torej ko so stroški kazenskega postopka povzročeni krivdno.
6. Ker torej določba šestega odstavka 95. člena ZKP sodišču ne dopušča, da bi obsojenca oprostilo plačila krivdno povzročenih stroškov kazenskega postopka, obsojenec pa v aktualni pritožbi niti ne oporeka argumentom prvega sodišča o krivdni povzročitvi predmetnih stroškov, je tako izpodbijani sklep pravilen in zakonit.
7. Ker sodišče druge stopnje pri obravnavanju pritožbe ni niti zasledilo kršitev, ki jih je dolžno ugotavljati po uradni dolžnosti (peti odstavek 402. člena ZKP), je obsojenčevo pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno.
8. Obsojenec se nahaja na prestajanju zaporne kazni in ni lastnik nepremičnega oziroma vrednejšega premičnega premoženja. Zato ga je sodišče druge stopnje oprostilo plačila sodne takse za pritožbo zoper sklep o krivdnih stroških kazenskega postopka, saj bi to škodno vplivalo na njegovo vzdrževanje in vzdrževanje oseb, ki jih je dolžan vzdrževati (prvi odstavek 98. člena v zvezi s četrtim odstavkom 95. člena ZKP).