Appeal against default judgment dismissed; claimant's property rights argument irrelevant to debt acknowledgment.

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Toženec je dolžan tožniku v roku 8 dni povrniti njegove stroške odgovora na pritožbo v višini 142,79 EUR, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti do plačila, sam pa krije svoje stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Sodbo na podlagi pripoznave je mogoče izpodbijati zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka ali zaradi tega, ker je bila izjava o pripoznavi dana v zmoti ali pod vplivom sile ali zvijače.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je s sodbo na podlagi pripoznave tožencu naložilo, da je dolžan plačati tožniku 1.181,54 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vložitve tožbe dalje in mu povrniti pravdne stroške, odmerjene na 154,36 EUR.

2. Zoper sodbo vlaga pritožbo toženec zaradi absolutno bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 6. točke prvega odstavka 339. člena ZPP. Meni, da je sodišče oprlo odločitev na nedovoljena razpolaganja strank. Toženec je namreč že pred vložitvijo tožbe uveljavljal originaren način pridobitve lastninske pravice na gozdni parceli s priposestvovanjem, s čimer je bil tožnik seznanjen. Lastninska pravica na nepremičnini se razširi tudi na premičnino, torej tudi na prirast. Pripoznava tožbenega zahtevka na plačilo posekanega lesa, ne da bi se pri tem ugotovila lastninska pravica na zemljišču, je v nasprotju z načelom „superficies solo cedit“, ki je kogentna norma stvarnega prava. Sodišče torej ne bi smelo dopustiti razpolaganja z zahtevkom v nasprotju s kogentnimi predpisi in moralo.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodbo na podlagi pripoznave je mogoče izpodbijati zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka ali zaradi tega, ker je bila izjava o pripoznavi dana v zmoti ali pod vplivom sile ali zvijače. Pripoznava namreč pomeni toženčevo izjavo, da je tožbeni zahtevek utemeljen, v sporih majhne vrednosti pa je vzpostavljena fikcija pripoznave, če toženec na pravilno vročeno tožbo ne odgovori (453.a člen ZPP). Ker pri takšni sodbi sodišče ne ugotavlja dejstev in tudi ne uporablja materialnega prava, iz razlogov nepravilne uporabe materialnega prava ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ni mogoče vložiti pritožbe (338. člen ZPP).

5. Toženec s pritožbenimi navedbami o originarnem načinu pridobitve lastninske pravice na nepremičnini s priposestvovanjem načenja vprašanje pravilnosti v tožnikovi tožbi zatrjevanega dejanskega stanja, s čimer ne more biti uspešen. Nikakor pa tožbeni zahtevek na plačilo odškodnine zaradi posekanega lesa ne predstavlja zahtevka, s katerim stranki ne bi mogli prosto razpolagati. Ob pripoznavi oziroma fikciji pripoznave sodišču ni treba ugotavljati dejanske pravilnosti tožbene naracije, zato ne drži pritožbena navedba, da bi glede na obligacijski zahtevek sodišče moralo predhodno ugotavljati lastninsko pravico na zemljišču, kjer je bil izvršen posek.

6. Ker zatrjevane kršitve 6. točke drugega odstavka 339. člena ZPP sodišče ni zagrešilo, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo na podlagi 353. člena ZPP.

7. Ker toženec s pritožbo ni uspel, sam krije svoje stroške pritožbenega postopka, tožniku pa mora povrniti njegove stroške odgovora na pritožbo. Te je sodišče odmerilo skladno z odvetniško tarifo, predstavljajo pa stroške sestave odgovora na pritožbo, povečane za materialne stroške in davek na dodano vrednost. Odmera stroškov je razvidna iz list. št. 17 spisa.