Appeal allowed; petitioner must explain factual dispute in suspension request, not in separate lawsuit.

1. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se predlog za prekinitev postopka zavrne.

2. Predlagatelj sam plača stroške pritožbe.

[JEDRO]

Predlagatelj prekinitve postopka mora spornost dejstva, od katerega je odvisna odločitev o predhodnem vprašanju, pojasniti (in to konkretizirano) v predlogu za prekinitev postopka, ne pa v tožbi, na katero se sklicuje, saj bo o tožbi odločilo pravdno (ne pa registrsko) sodišče.

[OBRAZLOŽITEV]

Registrsko sodišče je z uvodoma navedenim sklepom ugodilo predlogu udeleženca ter postopek vpisa sprememb osnovnega kapitala družbe, vložkov družbenikov, dejavnosti in zastopnikov (ne pa tudi predlagane spremembe družbene pogodbe) prekinilo do pravnomočne odločitve o tožbi, vloženi pri Okrožnem sodišču v Ljubljani pod opr. št. V Pg 44/2001.

Predlagatelj vpisa se je proti navedenemu sklepu pritožil zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, nepravilne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev postopka (katerih pa ni konkretiziral). Predlagal je razveljavitev izpodbijanega sklepa z vrnitvijo zadeve registrskemu sodišču v ponovno odločanje. Pri tem je priglasil stroške (sestave) pritožbe. Pritožba je bila vročena udeležencu.

Pritožba je utemeljena.

Udeleženec je predlagal prekinitev postopka zaradi rešitve predhodnega vprašanja o veljavnosti sklepov skupščine predlagatelja z dne 17.04.2001, ki naj bi "bila sklicana v nasprotju z določili ZGD-ja" in ki naj bi tudi "potekala v nasprotju z določili ZGD-ja". V postopku vpisa v sodni register zakon sicer sam določa sodno pristojnost za odločanje o predhodnem vprašanju (gl. razloge sodbe VS RS z dne 20.04.1999, opr. št. II Ips 65/98), kar pomeni, da lahko registrsko sodišče predhodno vprašanje na podlagi 1. odstavka 33. člena Zakona o sodnem registru (ZSReg) reši samo, da pa na podlagi 2. odstavka 33. člena ZSReg postopek vpisa v sodni register prekine do pravnomočnosti odločbe o predhodnem vprašanju, kadar je odločitev o njem odvisna od dejstva, ki je med udeleženci sporno. Vendar pa registrsko sodišče (zaradi načela pravne varnosti) registrskega postopka ne prekine že na podlagi vložene tožbe (v konkretnem primeru na "razveljavitev sklepov skupščine družbe H. d.o.o.") same po sebi, ampak mora predlagatelj izkazati interes za prekinitev postopka, ki mora biti pravno utemeljen. Tako mora izkazati, da bi mu odločitev o predhodnem vprašanju odprla možnosti, da v nadaljnjem postopku uveljavi kakšno svojo pravico ali korist, ki mu jo zagotavlja zakon (prim. razloge sodbe VS RS z dne 04.12.1996, opr. št. II Ips 355/96).

Vendar pa je v konkretnem primeru predlagatelj tožbeni zahtevek na razveljavitev sklepov skupščine uveljavljal samostojno (list. št. 75-77), torej brez povezave z morebitnim oblikovalnim ali dajatvenim zahtevkom. Ker torej predlog udeleženca za prekinitev postopka (redna št. 2) ni vseboval dejstev, ki so pomembna za odločitev o prekinitvi postopka (19. člen ZSReg v zvezi z 21. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP)), ampak je ostal na ravni splošnega (nesubstanciranega) pravovarstvenega interesa, je drugostopenjsko sodišče na podlagi 4. točke 39. člena ZSReg pritožbi predlagatelja ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je predlog udeleženca za prekinitev postopka zaradi rešitve predhodnega vprašanja kot neutemeljen zavrnilo (1. točka izreka). Udeleženec mora namreč spornost dejstva, od katerega je odvisna odločitev o predhodnem vprašanju, pojasniti (in to konkretizirano) v predlogu za prekinitev postopka, ne pa v tožbi, o kateri bo odločilo pravdno (ne pa registrsko) sodišče.

Ker v registrskem postopku vsak udeleženec plača svoje stroške, je drugostopenjsko sodišče na podlagi 18. člena ZSReg sklenilo, da predlagatelj sam plača pritožbene stroške (2. točka izreka).