Supreme Court transfers case to Celje High Court to ensure objective impartiality due to Maribor judges' prior contact with the defendant.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia transferred jurisdiction from the Maribor High Court to the Celje High Court to ensure the appearance of impartiality. The defendant, a former judge of the Maribor court, argued that frequent prior contacts with the judges would compromise public trust in the court's neutrality. The court agreed that such circumstances constitute significant reasons for delegating jurisdiction under the Code of Civil Procedure, thereby protecting the constitutional right to a fair trial.
Legislator headnote
AI generatedArticle 23 of the Constitution of the Republic of Slovenia; Article 67 of the Code of Civil Procedure: The right to a fair trial includes the appearance of impartiality, requiring the transfer of jurisdiction when prior contacts between judges and a party create a reasonable doubt in the public regarding the court's neutrality.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedFull text
Za odločanje v tej zadevi se določi Višje sodišče v Celju.
[JEDRO]
Če bi v zadevi odločalo mariborsko višje sodišče kot krajevno in stvarno pristojno sodišče oziroma sodniki tega sodišča, ki imajo pogoste stike s toženko, bi bila lahko prizadeta objektivna nepristranskost sodišča, ki se izraža v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Višje sodišče v Mariboru je predlagalo delegacijo pristojnosti, ker je toženka sodnica doslej pristojnega pritožbenega sodišča.
2. Predlog je utemeljen.
3. Določilo 23. člena Ustave Republike Slovenije določa pravico do sodnega varstva, iz katere izhaja tudi zahteva, da sodišče pri postopanju v konkretni zadevi ustvari oziroma ohrani videz nepristranskosti. Po stališču Evropskega sodišča za človekove pravice sta za obstoj nepristranskosti sojenja odločilna tako subjektivni kriterij, pri katerem gre za ugotavljanje osebnega prepričanja sodnika, ki odloča v konkretnem primeru, kot tudi objektivni kriterij, kjer gre za presojo, ali je sodnik v postopku zagotavljal uresničevanje procesnih jamstev tako, da je izključen vsak upravičen dvom v njegovo nepristranskost. Pri uresničevanju pravice do nepristranskega sojenja torej ni pomembno zgolj to, da je nepristranskost sojenja dejansko zagotovljena, temveč se mora odražati tudi navzven. Gre za tako imenovani videz nepristranskosti sojenja. V nasprotnem primeru sta lahko ogrožena tako zaupanje javnosti v nepristranskost sodišč nasploh kot tudi zaupanje strank v nepristranskost sojenja v konkretni zadevi.
4. Pomemben procesni institut, s katerim se zagotavlja ustavna pravica do nepristranskega sojenja, je delegacija pristojnosti iz 67. člena Zakona o pravdnem postopku. Pravni standard „drugih tehtnih razlogov“ zajema različne okoliščine, ki niso v neposredni zvezi s samim sporom, ampak lahko nanj vplivajo od zunaj in zadevajo celotno sodišče. Mednje po oceni Vrhovnega sodišča spada tudi zatrjevana okoliščina, da je toženka sodnica Višjega sodišča v Mariboru. Če bi v zadevi odločalo to sodišče kot krajevno in stvarno pristojno sodišče oziroma sodniki tega sodišča, ki imajo pogoste stike s toženko, bi bila lahko prizadeta objektivna nepristranskost sodišča, ki se izraža v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije.
5. Ker uveljavljane okoliščine utemeljujejo prenos krajevne pristojnosti, je Vrhovno sodišče za odločanje v zadevi na pritožbeni stopnji določilo Višje sodišče v Celju.