Legislator Case Law & Legislation
VSL sklep III Cpg 69/99 ECLI:SI:VSLJ:1999:III.CPG.69.99 AI generated

Court upheld tax assessment for bankruptcy trustee, rejecting appeal on cap and valuation date grounds.

Case Number VSL sklep III Cpg 69/99
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The court dismissed the bankruptcy trustee's appeal against a tax assessment for filing a claim in bankruptcy proceedings. The trustee argued the tax rate was unfair for large claims and that the court should have used a later exchange rate for the penalty. The court ruled the statutory cap of 2000 points was correctly applied and refused to correct the valuation date due to the principle of *ne reformatio in peius*. Consequently, the first-instance decision ordering payment of the tax and penalty was confirmed.

Legislator headnote

AI generated

Skladno z 2. odst. tarifne številke 19 ZST; 5. odst. 7. člena ZST: Stečajni upnik je dolžan plačati takso do maksimalne vrednosti 2000 točk; pritožba ne more zahtevati uporabe višje vrednosti točke zaradi načela prepovedi reformatio in peius.

Keywords

AI generated
bankruptcy trustee tax claim filing fee cap exchange rate valuation penalty tax assessment ne reformatio in peius court appeal dismissal procedural law principles

Cited Legislation

AI generated
2. odst. tarifne številke 19 ZST
Skladno z 2. odst. tarifne številke 19 ZST je stečajni upnik dolžan za prijavo terjatve plačati takso v višini 5 % tolarske vrednosti od vsote prijavljenih terjatev, vendar največ do vrednosti 2000 točk.
1. odst. 3. člena ZST
Z vložitvijo prijave je nastala upnikova obveznost plačila sodne takse za prijavo terjatve v stečajnem postopku (1. odst. 3. člena ZST in 1.
1. tč. 2. odst. 4. člena ZST
člena ZST in 1. tč. 2. odst. 4. člena ZST ter 2.
2. odst. 29. in 1. odst. 30. člena ZST
Ker upnik taksni zavezanec dolgovane taksne obveznosti ni plačal v roku 15 dni od vročitve opomina, je zato sodišče prve stopnje pravilno odločilo tudi o plačilu 50% kazenske takse, na podlagi 2. odst. 29. in 1. odst. 30. člena ZST.
4. odst. 26. člena ZST
Pravna oseba mora, kadar ne plača sodne takse skladno z določilom 4. odst. 26. člena ZST, plačati poleg dolžne takse še 50 % pribitka nanjo kot kazensko takso, neplačana in kazenska taksa pa se prisilno izterjata.
Tar. št. 37. ZST
člena dolžan plačati tudi sodno takso za taksni opomin v višini 200 točk (Tar. št. 37. ZST).
5. odst. 7. člena ZST
V skladu s 5. odst. 7. člena ZST se namreč pri izdaji sklepa o prisilni izterjavi sodne takse kot vrednost točke uporabi vrednost točke na dan izdaje sklepa o prisilni izterjavi (1.
359. člen ZPP
Ker se je zoper obravnavani sklep pritožil le upnik, sodišče druge stopnje navedene kršitve ne more odpraviti, saj bi s tem odločilo v škodo pritožnika in s tem kršilo načelo prepovedi reformatio in peius (359. člen ZPP v zvezi v 366.
366. člen ZPP
2. odst. 339. člena ZPP
Iz teh razlogov je pritožbeno sodišče, ker tudi ni zasledilo absolutnih bistvenih kršitev iz 2. odst. 339. člena ZPP, na katere mora paziti po uradni dolžnosti(2.
2. odst. 350. člena ZPP
člena ZPP, na katere mora paziti po uradni dolžnosti(2. odst. 350. člena ZPP), pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2.
2. odst. 365. člena ZPP
člena ZPP), pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. odst. 365. člena ZPP).
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

[JEDRO]

Skladno z 2. odst. tarifne številke 19 ZST je stečajni upnik dolžan za prijavo terjatve plačati takso v višini 5 % tolarske vrednosti od vsote prijavljenih terjatev, vendar največ do vrednosti 2000 točk.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da stečajni upnik kot taksni zavezanec ni pravočasno plačal sodne takse za prijavo terjatve v znesku 27.000,00 SIT ter za opomin v višini 3.000,00 SIT. Zaradi tega je dolžan plačati še kazensko takso v znesku 13.500,00 SIT. Naročilo je Agenciji Republike Slovenije za plačilni promet, da znesek 45.000,00 SIT prenese z računa taksnega zavezanca na račun sodnih taks.

Zoper sklep se je taksni zavezanec pravočasno pritožil. Navedel je, da se s povprečjem takse, ki ga določi sodišče, ne strinja. Taksa namreč ne more biti enaka za terjatve v višini nekaj 100.000,00 SIT in terjatve v višini nekaj 100 milijonov SIT.

Pritožba ni utemeljena.

Na podlagi podatkov v spisu je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je stečajni upnik v stečajnem postopku z vlogo z dne 8.4.1998 prijavil svojo terjatev do stečajnega dolžnika. Z vložitvijo prijave je nastala upnikova obveznost plačila sodne takse za prijavo terjatve v stečajnem postopku (1. odst. 3. člena ZST in 1. tč. 2. odst. 4. člena ZST ter 2. odst. Tar. št. 19 Taksne tarife ZST). V pritožbi stečajni upnik niti ne zatrjuje, da je dolgovano sodno takso plačal v roku 15 dni od prejema taksnega opomina, zato je ugotovitev sodišča prve stopnje, da takse za prijavo terjatve in taksni opomin ni plačal, pravilna. Ker upnik taksni zavezanec dolgovane taksne obveznosti ni plačal v roku 15 dni od vročitve opomina, je zato sodišče prve stopnje pravilno odločilo tudi o plačilu 50% kazenske takse, na podlagi 2. odst. 29. in 1. odst. 30. člena ZST. Pravna oseba mora, kadar ne plača sodne takse skladno z določilom 4. odst. 26. člena ZST, plačati poleg dolžne takse še 50 % pribitka nanjo kot kazensko takso, neplačana in kazenska taksa pa se prisilno izterjata.

Pri tem pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje dolgovano sodno takso tudi po višini odmerilo v skladu z ZST. V 2. odst. tarifne številke 19 ZST je določeno, da se za prijavo terjatve plača taksa v višini 5% tolarske vrednosti od vsote prijavljenih terjatev posameznih upnikov, vendar največ do vrednosti 2.000 točk.

Iz podatkov v spisu izhaja, da je stečajni upnik prijavil terjatev v vrednosti 12.212.370,30 SIT, zato 5% od te vsote znaša 610.618,51 SIT, kar je 46.970,65 točk (vrednost točke v času odmere je bila 13,50 SIT). Ker torej 5% presega mejo 2000 točk, je sodišče prve stopnje dolgovano sodno takso za prijavo terjatve s tem, ko je za odmero vzelo maksimalno vrednost 2000 točk, pravilno odmerilo.

Stečajni upnik ni plačal dolgovane sodne takse, zato je v skladu s 4. odst. 26. člena dolžan plačati tudi sodno takso za taksni opomin v višini 200 točk (Tar. št. 37. ZST). Pritožbeno sodišče nadalje ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pri odmeri sodne takse za prijavo terjatve upoštevalo vrednost točke, ki je veljala v času vložitve prijave, to je 13,50 SIT, kar pa je nepravilno. V skladu s 5. odst. 7. člena ZST se namreč pri izdaji sklepa o prisilni izterjavi sodne takse kot vrednost točke uporabi vrednost točke na dan izdaje sklepa o prisilni izterjavi (1. odst. 30. člena ZST) ne le za taksni opomin, temveč tudi za takso za prijavo terjatve, zato bi moralo sodišče prve stopnje kot vrednost točke vzeti 15,00 SIT, kolikor znaša točka od 11.2.1999 dalje. Ker se je zoper obravnavani sklep pritožil le upnik, sodišče druge stopnje navedene kršitve ne more odpraviti, saj bi s tem odločilo v škodo pritožnika in s tem kršilo načelo prepovedi reformatio in peius (359. člen ZPP v zvezi v 366. členom ZPP).

Iz teh razlogov je pritožbeno sodišče, ker tudi ni zasledilo absolutnih bistvenih kršitev iz 2. odst. 339. člena ZPP, na katere mora paziti po uradni dolžnosti(2. odst. 350. člena ZPP), pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. odst. 365. člena ZPP).