Legislator Case Law & Legislation
VSL sodba Cpg 1095/93 ECLI:SI:VSLJ:1993:CPG.1095.93 AI generated

Appeal dismissed; creditor has legal interest to prove interest claims via enforcement order even if not declared in bankruptcy.

Case Number VSL sodba Cpg 1095/93
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The first-instance court ruled in favor of the creditor, ordering the debtor to pay a claim including interest, which the debtor appealed. The debtor argued that since the interest claim was not formally declared in the bankruptcy proceedings, the lower court lacked jurisdiction to rule on it. The Supreme Court rejected the appeal, holding that the creditor had a valid legal interest to have the interest claim confirmed by the enforcement order to secure its position before the bankruptcy distribution plan was finalized. Consequently, the court affirmed the lower court's decision and dismissed the appeal as unfounded.

Legislator headnote

AI generated

s. 353. 1. in 2. odst. ZPP; If a creditor is referred to court by a final bankruptcy order to ascertain a claim not declared in bankruptcy, they have a legal interest, and the court is not obliged to verify if the claim was declared.

Keywords

AI generated
bankruptcy proceedings enforcement order legal interest interest claim procedural jurisdiction bankruptcy distribution appeal dismissal

Cited Legislation

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Pritožnik nosi sam stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Če je upnik s pravnomočnim sklepom napoten na pravdo za ugotovitev obstoja (dela) terjatve, ki v stečajnem postopku ni bila prijavljena (in prerekana), ima za tako pravdo pravni interes in pravdno sodišče ni dolžno ugotavljati ali je bila vtoževana terjatev v stečajnem postopku prijavljena.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke in ugotovilo obstoj terjatve tožeče stranke do tožene v znesku 2.558.240,80 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 31.12.1991 dalje do plačila ter toženi stranki naložilo plačilo pravdnih stroškov tožeči stranki.

Proti navedeni sodbi se je pravočasno pritožila tožena stranka iz pritožbenih razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava (1. in 2. tč. 1. odst. 353. člena ZPP) ter predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi v delu, s katerim je odločeno o terjatvi iz naslova zakonitih zamudnih obresti od 31.12.1991 dalje ter ta del zahtevka zavrne, toženi stranki pa prizna povračilo stroškov pritožbenega postopka. V pritožbi tožena stranka navaja, da je prvostopno sodišče izdalo sodbo na podlagi pripoznave tudi za ugotovitev obstoja terjatve iz naslova zakonitih zamudnih obresti, katere tožena stranka ni pripoznala in je tožbenemu zahtevku v tem delu ugovarjala. Obrazložitev sodbe ustreza meritorni odločitvi, sam naziv sodbe pa ne. Prav tako pravni pouk ne ustreza poimenovanju sodbe, veljal bi lahko za del izreka, ki ga pritožba izpodbija. Sodba razloguje, da je bila tožba vložena skladno s sklepom o napotitvi na gospodarski spor, ki je seveda postal pravnomočen. Čeprav ta sklep omenja tudi izpodbijane zamudne obresti, to ne zadošča, da bi tožeča stranka zahtevek do teh zamudnih obresti lahko tudi postavila. Sklep o napotitvi na pravdo ne more nadomestiti prijave terjatve iz naslova zamudnih obresti v stečajnem postopku.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo ter v prvostopnem postopku ni prišlo do bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, ki jih uveljavlja tožena stranka v pritožbi, niti do bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere sodišče druge stopnje pazi po uradni dolžnosti.

Naziv prvostopne sodbe je res pomanjkljiv, saj bi se pravilno moral glasiti "SODBA IN SODBA na podlagi pripoznave v imenu ljudstva", vendar je potrebno sodbo presojati predvsem po njeni vsebini, ne pa po nazivu. Po vsebini pa o zahtevku glede navedenih zamudnih obresti ni bilo razsojeno na podlagi pripoznave. Tudi pravni pouk sodbe ustreza meritorni sodbi.

Tožeča stranka je bila s sklepom stečajnega senata napotena na pravdo zaradi ugotovitve obstoja prijavljene in prerekane terjatve skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 31.12.1991 dalje do plačila, čeprav zahtevka za plačilo zakonitih zamudnih obresti od 31.12.1991 dalje v svoji prijavi terjatve v stečajnem postopku ni postavila. Navedeni napotitveni sklep stečajnega senata je postal pravnomočen (stečajni upravitelj bi se zoper njega lahko pritožil, a se ni) in je bilo prvostopno sodišče v gospodarskem sporu zato nanj vezano, saj pravnomočnost sanira napake, ki so se morebiti pripetile v postopku.

V pravdi postavljeni zahtevek, ki je le ugotovitveni, v obrestnem delu ne presega pravnomočnega napotitvenega sklepa. Dajatveni zahtevek pa lahko stranka postavi le v stečajnem postopku in do naroka za obravnavanje osnutka glavne razdelitve stečajne mase prijavi v stečajno maso tudi zakonite zamudne obresti od 31.12.1991 dalje. Zaradi tega prvostopno sodišče pravilno razloguje, da je imela tožeča stranka v gospodarskem sporu pravni interes, da bo njena terjatev do zakonitih zamudnih obresti od 31.12.1991 dalje do plačila tudi pravnomočno ugotovljena do naroka za obravnavo osnutka glavne razdelitve stečajne mase.

Na podlagi zgoraj povedanega je bilo potrebno pritožbo v celoti zavrniti (368. čl. ZPP).

Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na določilu 1. odst. 166. člena ZPP v zvezi s 1. odst. 154. člena ZPP.