Appeal dismissed; creditor cannot enforce bankruptcy costs via certificate without final execution title.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the creditor's appeal, upholding the first-instance court's rejection of a writ of execution based on a certificate of authenticity. The creditor argued that bankruptcy-related costs constituted necessary transactions requiring enforcement, yet the court found no final execution title existed for the claim. Consequently, the statutory exception allowing enforcement via certificate was deemed inapplicable because the creditor had not yet secured a formal execution title.
Legislator headnote
AI generatedZPPSL/89 5. odst. 99. člena; ZPP 2. točka 380. člena; ZIZ 15. člen: A creditor cannot obtain a writ of execution based on a certificate of authenticity for bankruptcy costs without first acquiring a final execution title, as the certificate alone does not suffice to establish the debt's enforceability.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.
Upnik sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka.
[JEDRO]
Ni mogoče dovoliti izvršbe na podlagi verodostojne listine zaradi izterjave stroškov stečajnega postopka, saj upnik za svojo terjatev še ni pridobil izvršilnega naslova.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine zaradi izterjave stroškov stečajnega postopka zavrnilo, ker upnik za izterjavo svoje terjatve še ni pridobil izvršilnega naslova.
Upnik se je zoper sklep pravočasno pritožil in pri tem priglasil pritožbene stroške. Predlagal je razveljavitev izpodbijanega sklepa.
Navedel je, da je upnikova terjatev nastala po začetku stečajnega postopka nad dolžnikom in se nanaša na poslovanje dolžnika po določbah 133., 134. in 135. člena ZPPSL. Zato predstavlja stroške stečajnega postopka, za izterjavo te terjatve pa upnik lahko vloži predlog za izvršbo na podlagi verodostojnih listin.
Pritožba ni utemeljena.
Pritožbeno sodišče je ob preizkusu izpodbijane odločbe ugotovilo, da je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo določbo 1. odst. 99. čl. Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji, ki je veljal ob začetku stečaja nad dolžnikom dne 25.10.1993 (Ur.l. SFRJ 84/89, v nadaljevanju ZPPSL/89). V posledici je tako pravilno materialnopravno zaključilo, da niso izpolnjene predpostavke za dovolitev izvršbe.
Določba 5. odst. 99. člena ZPPSL/89 ureja pogoje za dovolitev izvršbe proti stečajnemu dolžniku enako kot sedaj veljavni 4. odst. 111. čl. Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Ur.l. RS 67/93 in 39/97; v nadaljevanju ZPPSL/93). Razloge v zvezi s tem vprašanjem je pritožbeno sodišče že zavzelo v sklepu, opr. št. II Cpg 335/99 z dne 21.4.1999, ki ga je v izpodbijani odločbi povzelo tudi prvostopno sodišče.
Pravilnemu materialnopravnemu stališču prvostopnega sodišča, podkrepljenemu z ustrezno teleološko, zgodovinsko in gramatikalno razlago 5. odst. 99. člena ZPPSL/89 se pritožbeno sodišče v celoti pridružuje. V zvezi s tem je le še dodati, da ZPPSL/89 ni izrecno določal, da so terjatve iz poslov po začetku stečaja stroški stečajnega postopka (kot to sedaj določa 136. člen ZPPSL/93). Zgolj trditev upnika v predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine, da gre za dokončanje nujnih poslov, zato ne zadostuje za dovolitev izvršbe - za dokončanje začetih poslov je namreč predpisana tudi določena aktivnost stečajnega senata (prim. 119. in 120. člen ZPPSL/89). Ker upnik za svojo terjatev še ni pridobil izvršilne listine oz. izvršilnega naslova, verodostojni listini pa ni mogoče pripisovati pomena takšne listine, ki bi dokazovala obstoj terjatve na način, kot ga izkazuje izvršilni naslov, izjeme iz 5. odst. 99. člena ZPPSL/89 v konkretnem primeru še ni mogoče uporabiti.
Glede na to je v konkretnem primeru sodišče prve stopnje tako povsem pravilno uporabilo določbo 1. odst. 99. člena ZPPSL in upnikov predlog za izvršbo zavrnilo. Neutemeljno pritožbo je bilo zato potrebno zavrniti in sklep prvostopnega sodišča potrditi (2. točka 380. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na 1. odst. 166. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Ker upnik s pritožbo ni uspel, mora sam nositi stroške pritožbe (5. odst. 38. člena ZIZ).