Appeal allowed; court found first instance lacked jurisdiction due to incorrect application of administrative procedure law.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe appellate court granted the appeal and revoked the first instance decision, ordering the case to be remanded for a new trial. The appellant argued that the customs authority had incorrectly applied the Customs Act instead of the General Administrative Procedure Act because the enforcement request was filed before the new law took effect. The court agreed, ruling that transitional provisions required the application of the 1986 Administrative Procedure Act, which mandated judicial enforcement for monetary debts, thereby establishing the first instance court's lack of jurisdiction.
Legislator headnote
AI generatedZUP/99, 324. člen; ZUP/86, 276. člen: Where an enforcement request is filed before the enactment of the new Administrative Procedure Act, transitional provisions require the application of the old Act, which may establish judicial jurisdiction for enforcement actions.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.
[JEDRO]
Po prehodnih določbah ZUP/99 je sodišče še vedno pristojno za prisilno izterjavo terjatve nastale v upravnem postopku, če je bil predlog za izvršbo vložen pri sodišču še pred uveljavitvijo ZUP/99.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je dne 05.02.2001 s sklepom odločilo, da za odločanje v predmetni zadevi ni pristojno (1. točka izreka) in predlog za izvršbo opr. št. Ig 99/01894 z dne 09.03.1999 zavrglo (2. točka izreka).
Upnica se je zoper navedeni sklep pravočasno pritožila zaradi bistvene kršitve določb postopka in nepravilne uporabe materialnega prava. Navedla je, da je sodišče prve stopnje spregledalo, da se 6. člen Carinskega zakona v sedanji "obliki" uporablja šele od 01.07.1999 (Zakon o spremembah in dopolnitvah carinskega zakona Ur.l. RS št. 32/1999). Do tega dne se je carinski postopek vodil v skladu z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek. V času, ko je bil vložen predlog za izvršbo tj. 09.03.1999 je veljal Zakon o splošnem upravnem postopku iz leta 1986, ki je v 2. odst. 276. člena določal, da se izvršba za izpolnitev denarnih obveznosti opravlja po sodni poti. Predlagala je, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni oz. ga razveljavi, ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Priglasila je stroške.
Po podatkih sodnega registra je bil dolžnik dne 18.09.2001 na podlagi določb Zakona o finančnem poslovanju podjetij izbrisan iz sodnega registra. Ker je do prenehanja dolžnika prišlo potem, ko so bila v pritožbenem postopku opravljena že vsa procesna dejanja oz. ko so potekli vsi roki zanje, in je bilo treba samo še izdati odločbo, je sodišče druge stopnje odločilo o vloženi pritožbi.
Pritožba je utemeljena.
Izvršilni naslov v obravnavani zadevi predstavljajo odločbe Carinske uprave Republike Slovenije, Carinarnice Ljubljana (priloge A5, A9 in A13), s katerimi je bilo dolžniku naloženo plačilo carine (2. točka 2. odst. 17. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ).
Carinski zakon (v nadaljevanju CZ) ne vsebuje določb o prisilni izterjavi carinskega dolga. V 1. odst. 155. člena CZ je samo določeno, da se prisilna izterjava opravi v skladu z veljavnimi predpisi. V času vložitve predloga za izvršbo je carinski zakon (Ur.l. RS št. 1/1995) v 1. odst. 6. člena določal, da vodi carinski organ carinski postopek v skladu z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek. Določba 6. člena CZ, na katero se sklicuje sodišče prve stopnje pa je bila sprejeta, kot je pravilno opozorila upnica šele 06.05.1999 s spremembo CZ (Ur.l. RS št. 32/1999), torej po vložitvi predloga za izvršbo dne 09.03.1999 (dohodni zaznamek na list. št. 1). Zato bi moralo sodišče prve stopnje pri presoji pristojnosti upoštevati določbe Zakona o splošnem upravnem postopku in ne določb Zakona o davčnem postopku.
Zakon o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP/99) je začel veljati 01.04.2000 (prim. 325. člen ZUP/99). Glede na to, da je upnica predlog za izvršbo vložila pred uveljavitvijo ZUP/99, bi moralo sodišče prve stopnje glede na določbo 324. člena ZUP/99, v konkretnem primeru uporabiti določila Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur.l. SFRJ št. 47/86 - v nadaljevanju ZUP/86), ki je veljal v času vložitve predloga za izvršbo. V 2. odst. 276. člena ZUP/86 pa je določeno, da se v upravnem postopku izvršba za izpolnitev denarnih obveznosti opravlja po sodni poti. Po prehodnih določbah ZUP/99 je tako sodišče še vedno pristojno za prisilno izterjavo terjatve nastale v upravnem postopku, če je bil predlog za izvršbo vložen pri sodišču še pred uveljavitvijo ZUP/99.
Iz zapisanega sledi, da je sodišče prve stopnje napačno uporabilo določbe davčnega postopka namesto določb splošnega upravnega postopka in v posledici sprejelo napačno odločitev o nepristojnosti. Zato je sodišče druge stopnje na podlagi 3. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ upnikovi pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek. Ob odločanju o predlogu za izvršbo pa bo moralo sodišče prve stopnje upoštevati, da je bil dolžnik izbrisan iz sodnega registra.
O pritožbenih stroških upnice bo odločeno s končno določbo (3. odst. 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).