Appeal dismissed; poor communication between public law entities is not a valid ground for retrial.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the plaintiff's appeal against the first-instance court's rejection of a request for retrial. The plaintiff argued that insufficient communication between the municipality and the town was a valid procedural defect, but the court found this claim clearly unfounded. Consequently, the court ruled that no retrial hearing was necessary because the communication issue did not justify reopening the case.
Legislator headnote
AI generatedArticle 120 paragraph 2 of the Civil Procedure Act; Article 365 paragraph 2 of the Civil Procedure Act: A request for retrial based on poor communication between public law entities constitutes an obviously unjustified ground, thereby exempting the court from ordering a retrial hearing.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Ob ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je tožena krajevna skupnost pravna oseba javnega prava in v pravnem prometu nastopa v svojem imenu in na svoj račun, ne more biti neustrezno komuniciranje med obema toženima strankama upravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje.
Ker gre za očitno neupravičen razlog, sodišče prve stopnje ni bilo dolžno razpisati naroka.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog prvotožene stranke za vrnitev v prejšnje stanje.
2. Zoper tak sklep se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje prvotožena stranka, ki v pritožbi predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi njeni pritožbi ter izpodbijani sklep razveljavi. V pritožbi prvotožena stranka navaja, da niso bili izpolnjeni zakonski pogoji za neizvedbo naroka, napačno pa je tudi sodišče presodilo razloge iz katerih je prvotožena stranka predlagala vrnitev v prejšnje stanje, saj je samo navedlo, da je predlog očitno neupravičen. Sodišče ni presojalo navedb in razlogov z zadostno vero kritičnosti. Zgrešeni so očitki sodišča, da slabo komuniciranje med krajevno skupnostjo in občino ni upravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje in da bi morala prvotožena stranka po prejemu poziva sodišoča ravnati z zadostno skrbnostjo.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Po določbi drugega odstavka čl. 120 ZPP je obligatoren razpis naroka za vrnitev v prejšnje stanje razen, če se vrnitev v prejšnje stanje predlaga iz očitno neopravičenega razloga. Gre za tak primer, ki bi ga moralo sodišče zavrniti tudi, če bi ugotovilo, da so vsa dejstva na katera se sklicuje predlagatelj resnična. Razpis naroka v takšnem primeru nima nobenega smisla. V konkretnem primeru gre za prav tak primer. Ob ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je tožena krajevna skupnost pravna oseba javnega prava in v pravnem prometu nastopa v svojem imenu in na svoj račun ne more biti neustrezno komuniciranje med obema toženima strankama upravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje kot pravilno zaključuje sodišče prve stopnje. Ker gre za očitno neupravičen razlog sodišče prve stopnje ni bilo dolžno razpisati naroka kot neutemeljeno trdi pritožba prvotožene stranke. Na kakšen način komunicirata toženi stranki med seboj v razmerju do sodišča za odločanje v tej zadevi ni pomembno in si prvotožena stranka ne more podaljšati roka za opravljanje zamujenih procesnih dejanj. Zatrjevana kršitev postopka zaradi neizvedbe naroka (drugi odstavek čl. 120 ZPP) tako ni podana.
5. Glede na navedeno je bilo pritožbo prvotožene stranke zavrniti in potrditi izpodbijani sklep (čl. 365 tč. 2 ZPP).