Appeal dismissed; appellate court upheld lower court's rejection of plaintiff's identity change from company to owners.

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Tožeča stranka sama nosi stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Stranka, ki je vložila predlog za izvršbo, na podlagi katerega je bil izdan sklep o izvršbi, katerega utemeljenost se presoja v tej pravdi, je imela sposobnost biti stranka. V pravdi pa se je sama drugače označila. Sodišče prve stopnje je ravnalo materialnopravno zmotno, ko je v nadaljevanju pravde navedlo, da je tožeča stranka: „Etažni lastniki stavbe na naslovu ulica M. 26 in 28 ter Č. 1 in 3“. Takšne spremembe zakon ne dopušča.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje razveljavilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 94308/2015 z dne 12. 8. 2015 v prvem in tretjem odstavku izreka in zavrglo tožbo.

2. Tožeča stranka se pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in predlaga, da višje sodišče spremeni odločitev prvostopenjskega sodišča tako, da ugodi predlogu za podelitev sposobnosti biti stranka v postopku, podrejeno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v novo sojenje. Iz ustaljene sodne prakse izhaja, da sodišča etažnim lastnikom podeljujejo sposobnost biti stranka v zadevah, ki se tičejo vseh etažnih lastnikov, zlasti v postopkih, kjer se terjajo neplačana sredstva v rezervni sklad (odločba VSM I Cp 66/2013, sklep VSL III Cp 2685/2014). S tem, ko se je tožeča stranka označila z: „Etažni lastniki na naslovu ulica M. 26 in 28 ter ulica Č. 1 in 3 v ..., ki jih po pooblastilu ter pogodbi o upravljanju zastopa upravnik … upravljanje d.o.o.“, je podala predlog, da ji sodišče na podlagi tretjega odstavka 76. člena ZPP prizna lastnost stranke s pravnim učinkom v obravnavanem sodnem postopku. Izkazani so vsi pogoji za pridobitev sposobnosti biti stranka, zato naj ji sodišče prizna to sposobnost.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom ni zavrnilo predloga tožeče stranke za priznanje lastnosti stranke z učinki za to pravdo, zato je večina pritožbenih navedb brezpredmetnih. Tožbo je zavrglo z obrazložitvijo, da etažni lastniki večstanovanjske stavbe ne morejo biti pravdna stranka, saj niso ne fizična ne pravna oseba (prvi odstavek 76. člena ZPP), predloga za podelitev sposobnosti biti stranka v konkretnem postopku pa tožeča stranka ni podala. Stališče, da tožeča stranka ni podala predloga za podelitev procesne sposobnosti etažnim lastnikom v tej pravdi, je sicer pravilno, vendar pa ni odločilno. Ob uradnem preizkusu izpodbijanega sklepa po drugem odstavku 350. člena ZPP je namreč višje sodišče ugotovilo, da je odločitev o zavrženju tožbe pravilna, vendar iz drugih razlogov, kot jih je navedlo sodišče prve stopnje. Zato na pritožbene navedbe zaradi nerelevantnosti ne bo podrobneje odgovarjalo (prvi odstavek 360. člena ZPP).

5. Predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine je vložila … upravljanje, d.o.o., tako da je navedena pravna oseba upnik v izvršilni zadevi VL 94308/2015 in se sklep o izvršbi, katerega utemeljenost se presoja v tej pravdi, glasi nanjo. Tudi v nadaljnjih sklepih sodišča, vključno s pozivnim sklepom pravdnega sodišča z dne 7. 1. 2016, s katerim je tožečo stranko pozvalo, naj dopolni tožbo z navedbo vseh dejstev, na katerih temelji zahtevek in predložitvijo dokazov zanje, je bila upnik oziroma tožeča stranka … upravljanje d.o.o.. V dopolnitvi tožbe pa se je tožeča stranka označila kot: Etažni lastniki na naslovu ulica M. 26 in 28 ter ulica Č. 1 in 3 v ... Tako jo je, brez da bi v obrazložitvi navedlo razloge za dopustitev spremembe identitete tožeče stranke, označilo tudi sodišče v pozivnem sklepu z dne 3. 2. 2016 in v izpodbijanem sklepu, kar ni pravilno.

6. Tožeča stranka je lahko samo oseba, ki je vložila predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine. Odloča se namreč o dajatvenem delu sklepa za izvršbo skladno z drugim odstavkom 62. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Do spremembe identitete tožeče stranke lahko pride le v dveh primerih: 1) če tožeča stranka odtuji stvar ali pravico, o kateri teče pravda, lahko na njeno mesto vstopi tisti, ki je stvar ali pravico pridobil, če v to privolita obe stranki (190. člen ZPP); in 2) če se prvotni tožeči stranki pridruži do konca glavne obravnave nov tožnik, ob podanih predpostavkah iz prvega odstavka 191. člena ZPP. V obravnavani zadevi ne gre za nobenega od teh primerov. Stranka, ki je vložila predlog za izvršbo, na podlagi katerega je bil izdan sklep o izvršbi, katerega utemeljenost se presoja v tej pravdi, je imela sposobnost biti stranka. V pravdi pa se je sama drugače označila. Sodišče prve stopnje je ravnalo materialnopravno zmotno, ko je v nadaljevanju pravde navedlo, da je tožeča stranka: „Etažni lastniki stavbe na naslovu ulica M. 26 in 28 ter Č. 1 in 3“. Takšne spremembe zakon ne dopušča. Subjektivna sprememba tožbe je dopustna le na pasivni strani (187. člen ZPP).

7. Napako sodišča prve stopnje je lahko drugostopenjsko sodišče odpravilo samo. Že sodišče prve stopnje je namreč tožečo stranko, ko je spremenila svojo identiteto, pozvalo naj se pravilno označi in jo opozorilo, da bo sicer tožbo zavrglo (sklep z dne 3. 2. 2016), tožeča stranka pa je vztrajala, da je pravilna oznaka „Etažni lastniki stavbe na naslovu ulica M. 26 in 28 ter ulica Č. 1 in 3“. Ker se tožeča stranka kljub opozorilu ni pravilno označila, nadaljnje aktivnosti sodišča v smeri poprave tožbe niso več dopustne. Zato je višje sodišče skladno z 2. točko 365. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep, pri čemer je v glavi odločbe navedlo kot tožečo stranko stranko, ki je vložila predlog za izvršbo.

8. Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP(1).

Op. št. (1): Pri. Sklep VSRS II Ips 371/2008