Legislator Case Law & Legislation
VSL sodba II Cpg 1050/2016 ECLI:SI:VSLJ:2016:II.CPG.1050.2016 AI generated

Appeal dismissed; in small value disputes, claim of extinguished right is plaintiff's burden, not defendant's.

Case Number VSL sodba II Cpg 1050/2016
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The Higher Court dismissed the appeal against a first-instance judgment enforcing a monetary claim of under 4,000 EUR. The appellant argued the lower court erred in finding the debt extinguished by a side agreement and payment of a 2,760 EUR commission. The court ruled that in small value disputes, allegations of extinguished rights fall within the plaintiff's burden of proof, which the appellant failed to meet.

Legislator headnote

AI generated

ZPP 458. odst. 1; ZPP 339. odst. 2: In proceedings for small value disputes, a claim that the right has been extinguished constitutes a pleading and evidentiary burden of the party asserting it, not the opposing party.

Keywords

AI generated
small value disputes extinguished right burden of proof commission payment appeal dismissal

Cited Legislation

AI generated
ZPP 338. člen
ZPP 339. odst. 2
ZPP 458. odst. 1
ZPP 350. odst. 2
ZPP 353. člen
ZPP 154. odst. 1
ZPP 165. odst. 1
OZ 824. člen
ZPP 212. odst. 2
ZPP 214. odst. 2

Cited Case Law

AI generated
J. Zobec, ZPP s komentarjem, 2. knjiga, str. 344, 345
Zobec, ZPP s komentarjem, 2. knjiga, str. 344, 345).
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Ugovor ugasle pravice spada v toženkino trditveno (in dokazno) breme.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 165918/2013 z dne 18. 10. 2013 v 1. in 3. odstavku izreka obdržalo v veljavi.

2. Zoper takšno odločitev se je iz razlogov po 1., 2. in 3. točki 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) pritožila tožena stranka. Višjemu sodišču je predlagala, da izpodbijano sodbo razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje oziroma da jo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne, vse s stroškovno posledico. Priglasila je pritožbene stroške.

3. Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila in višjemu sodišču smiselno predlagala, da jo kot neutemeljeno zavrne.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V tem gospodarskem sporu gre za spor majhne vrednosti, saj se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR (prvi odstavek 495. člena ZPP). V sporih majhne vrednosti je sodbo mogoče izpodbijati samo iz razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP).

6. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je bil med pravdnima strankama sklenjen ustni dogovor, da bo tožena stranka tožeči stranki zagotovila posel s podjetjem M. d. o. o. Za opravljeno storitev posredovanja je tožena stranka tožeči stranki z računom št. 00-000-000552 zaračunala provizijo v višini 2.760,00 EUR. Tožeča stranka je račun poravnala z verižno kompenzacijo in za ta znesek toženi stranki zmanjšala vtoževano obveznost.

7. Tožena stranka v pritožbi graja odločitev sodišča prve stopnje, da je bila višina dogovorjene provizije le 2.760,00 EUR in da jo je tožeča stranka dokazala s predložitvijo potrjene verižne kompenzacije. S takšnimi navedbami pa pritožnica izpodbija ugotovljeno dejansko stanje oziroma dokazno oceno sodišča prve stopnje, kar v sporih majhne vrednosti ni dovoljen pritožbeni razlog (prvi odstavek 458. člen ZPP). Višje sodišče se zato do teh navedb ni opredeljevalo.

8. Nadalje tožena stranka trdi, da tožeča stranka že trditvene podlage glede višine dogovorjene provizije ni zmogla. Vendar so ti očitki protispisni: tožeča stranka je že v dopolnitvi tožbe pojasnila, da je bila med pravdnima strankama dogovorjena provizija kot izhaja iz priloženega računa št. 00-000-000552 z dne 23. 11. 2011, tj. 2.760,00 EUR. Da je tožeča stranka opredelila višino provizije izhaja tudi iz pritožbenih navedb (prim. drugi odstavek, 4. vrstica, str. 3 pritožbe). Tudi sicer pa višje sodišče poudarja, da je bila v konkretnem primeru tožena stranka tista, ki je zatrjevala, da so vtoževane terjatve v celoti prenehale zaradi dogovora o posredovanju in z njim povezanega plačila provizije. T. i. ugovor ugasle pravice pa spada v toženkino, in ne tožničino, trditveno (in dokazno) breme (prim. J. Zobec, ZPP s komentarjem, 2. knjiga, str. 344, 345).

9. Končno so neutemeljene tudi pritožbene navedbe, da bi moralo sodišče prve stopnje pri določanju višine provizije uporabiti določbo 824. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ). Slednja namreč pride v poštev le v primeru, ko pogodbeni stranki višine plačila sploh ne bi opredelili. V predmetni zadevi pa sta obe pravdni stranki trdili, da je višina provizije bila dogovorjena, le glede njene višine se nista mogli zediniti. Ko je tako, pa je njeno višino sodišče prve stopnje pravilno ugotavljalo s pomočjo določbe drugega odstavka 214. ter 212. člena ZPP.

10. Uveljavljani pritožbeni razlogi torej niso podani. Ker višje sodišče tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

11. Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato mora sama kriti svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).