Appeal granted; first-instance court acquitted on attempted rape due to erroneous fact-finding regarding intent and conduct.

Pritožbi okrožne državne tožilke se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

[JEDRO]

Prvostopenjsko sodišče je obtoženca oprostilo obtožbe, da naj bi poskušala prisiliti oškodovanko k spolnemu občevanju. V dvomu je ostalo glede njunega namena, vendar pa njunega ravnanja, to je vse uporabe sile proti oškodovanki, vključno z odpenjanjem hlač in da je šel eden od obdolžencev z roko oškodovanki za hlače, ni ocenjevalo v sklopu z drugimi dokazi zlasti z izpovedbo oškodovanke, ki ves čas trdi, da je prepričana, da jo hočeta posiliti, že na začetku dogajanja pa sta jo vprašala, "komu bo dala". Zato je dejansko stanje zmotno ugotovljeno in je prišlo do razveljavitve sodbe.

[OBRAZLOŽITEV]

Okrožno sodišče v Ljubljani je z izpodbijano sodbo obtožena R. C. in K. O. iz razloga po 3. točki 358. člena ZPP oprostilo obtožbe, da naj bi storila vsak po eno kaznivo dejanje poskusa posilstva po členu 100/2 in 1 KZ/77 v zvezi s členom 19 KZ in v zvezi s členom 3/2 KZ. Odločilo je še o stroških kazenskega postopka.

Proti navedeni sodbi se je pritožila okrožna državna tožilka zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja.

Predlagala je ugoditev pritožbi in ob drugačni presoji ugotovljenih dejstev izrek obsodilne sodbe. Višji državni tožilec J. Š. je predlagal ugoditev pritožbi.

Pritožba je utemeljena.

Državna tožilka utemeljeno opozarja v pritožbi, da sodišče prve stopnje mnenje sodnega izvedenca psihiatra ni ocenjevalo v sklopu z drugimi dokazi. Sodišče prve stopnje je sprejelo ravnanje obeh obtožencev kot "napačno, očitno tudi grobo", v dvomu pa je ostalo le glede namena v zvezi s spolnim občevanjem (stran 8 sodbe). Doživljanje oškodovanke, da sta jo obtoženca poskusila posiliti, prvostopenjsko sodišče ob pomoči izvedenca psihiatra ocenjuje kot doživljanje, ki je v skladu z oškodovankinimi osebnostnimi potezami dobilo drugačen ali celo izkrivljen pomen. Da naj bi torej besede, s kom bo hodila, razumela v smislu "komu bo dala". Vendar pa izpovedbe oškodovanke o tem, kaj sta ji obtoženca govorila ob dejanju, sodišče prve stopnje ni ocenjevalo hkrati z okoliščinami, da naj bi obtoženca uporabila silo, saj samo ocenjuje ravnanje kot grobo in še dodaja, da "je to premalo, da bi lahko z gotovostjo trdili, da sta oba obtoženca imela v namenu s silo prisiliti oškodovanko T. O. k spolnemu občevanju."

Tudi samega načina uporabe sile, to je kako sta jo obtoženca prijela, da je eden spustil sedež v ležeč položaj in da je eden od obeh obtožencev hotel odpeti gumb na oškodovankinih hlačah ter da ji je šel z roko za pas, kar vse sodišče prve stopnje očitno sprejema glede na to, da je ostalo v dvomu le glede namena obeh obtožencev, prvostopenjsko sodišče ni ocenjevalo ob tem, ko se je opredeljevalo, kako je razumela oškodovanka ravnanje in besede obeh obtožencev. Prvostopenjsko sodišče zato svoje ocene o ravnanju obeh obtožencev o njunem naklepu in o razumevanju dogajanja s strani oškodovanke ni prepričljivo obrazložilo. Ves opis dogajanja namreč kaže celo na napačno oceno ravnanja obtožencev in doživljanja oškodovanke, čeprav je sodni izvedenec dopustil možnost drugačnega doživljanja glede na oškodovankine osebnostne poteze. Zato je pritožba državne tožilke, ki poudarja, da gre za zmotno ugotovitev dejanskega stanja, utemeljena. Sodišče prve stopnje je glede na navedeno pritožbi ugodilo in je izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

V ponovljenem kazenskem postopku bo moralo prvostopenjsko sodišče ponovno oceniti oškodovankino izpovedbo in druge dokaze ter morda ponovno s pomočjo sodnega izvedenca v zvezi z oškodovankino interpretacijo, da je razumela, da jo hočeta obtoženca posiliti, odločiti glede krivde obeh obtožencev.