Appeal allowed: ordinary court has jurisdiction over labor claims against entities assuming prior company debts.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court granted the appeal, quashing the first-instance decision and remanding the case to the ordinary court. The first instance incorrectly ruled that the defendant had become an employer, thereby denying jurisdiction to the ordinary court. The court clarified that the relevant law only establishes debt assumption obligations without creating an employer-employee relationship, meaning labor claims remain within the ordinary court's jurisdiction. Consequently, the case was returned for further proceedings before the correct forum.
Legislator headnote
AI generatedZakon o varstvu terjatev v postopku preoblikovanja podjetij in drugih pravnih oseb; ordinary courts retain jurisdiction over labor claims against entities assuming prior company debts despite debt assumption obligations.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in vrne zadeva sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.
[JEDRO]
Za zahtevek iz delovnega razmerja (osebni dohodek) je pristojno redno sodišče, če se zahtevek uveljavlja zoper podjetje, na katero je bil prenešen kapital ali poslovanje.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje se je z izpodbijanim sklepom izreklo za stvarno nepristojno za reševanje te pravdne zadeve in odločilo, da bo po pravnomočnosti sklepa tožbo in predlog za izdajo začasne odredbe odstopilo stvarno pristojnemu sodišču, sodišču združenega dela.
Zoper ta sklep je tožeča stranka vložila pritožbo. Sklep izpodbija zaradi zmotne uporabe materialnega prava in zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Sodišče prve stopnje je napačno presodilo, da je tožena stranka stopila v položaj delodajalca tožeče stranke in s tem napačno interpretiralo materialno pravo, konkretno Zakon o varstvu terjatev v postopku preoblikovanja podjetij in drugih pravnih oseb.
Po njeni interpretaciji namreč zakon določa poroštveno obvezo pravnih subjektov. V sami zadevi pa temelj terjatve ni bistven za presojo pristojnosti. Zato predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in pošlje zadevo v odločanje prvemu sodišču.
Pritožba je utemeljena.
Prav je dati pritožbi, da ni osnove za zaključek, da je tožena stranka stopila v položaj delodajalca. Zakon o varstvu terjatev v postopkih preoblikovanja podjetij in drugih pravnih oseb (Ur. l. RS št. 7/93) ne govori o tem, ampak govori le o obveznostih, za katere odgovarja tožena stranka. Tožeča stranka s toženo ni bila v nobenem razmerju in tožena stranka tudi ni pravni naslednik prvotnega podjetja, kot je to razvidno iz priloženih listin v spisu. Gre za novo podjetje, ki je po zakonu dolžno prevzeti oz. ki odgovarja za obveznosti prejšnjega podjetja. Zakon tudi ne dela razlike med upniki, ampak v 6. čl. določa, da upniki uveljavljajo terjatve s tožbo pred sodiščem. Določilo zakona je jasno, kot pravi pritožba in tudi pritožbeno sodišče meni, da je tožba možna le pred rednim sodiščem.
Pritožbeno sodišče je zato izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrača sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.