Appeal granted; incomplete land registry claim deemed admissible after supplementary filing clarifies request.

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnje odločanje.

[JEDRO]

Z dopolnitvijo svoje vloge je tožeča stranka v zadostni meri pojasnila tožbene navedbe in postavila zahtevek za izbrisno tožbo. Tožbo je mogoče obravnavati in ni več razloga za to, da se zavrže.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožbo kot nepopolno, ker da tožnica v danem roku tožbe ni popravila, kot ji je bilo naloženo. Po stališču sodišča prve stopnje tožbeni zahtevek še vedno ni dovolj določen.

Proti temu sklepu se je pritožila tožnica smiselno zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka. V pritožbi ponovno navaja vsebino tožbe in pa vloge, s katero je tožbo popravila. Navaja, da je prišlo v zemljiški knjigi do zmotne vknjižbe lastninske pravice tožene stranke na stanovanju št. 12 c, vpisanem v B listu vl. št. 118 v hiši na parc. št. 25/1 k.o. ... Ta vknjižba je namreč v nasprotju z listino, ki je bila vknjižbi podlaga in sicer z darilno pogodbo z dne 26.5.1976, katere predmet sta bili stanovanji št. 12 b in št. 12 d, prav tako vpisani v navedenem B listu v zemljiški knjigi. Pritožnica smatra, da je njen zahtevek za izbris te vknjižbe za vknjižbo lastninske pravice na ime tožeče stranke dovolj jasen in da je tožbo mogoče obravnavati.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje je sicer pravilno ravnalo, ko je pozvalo tožečo stranko, da svojo vlogo dopolni in popravi tako, da jo bo mogoče obravnavati, namreč njeno tožbo z dne 11.1.1992. Ta vloga ni docela razumljiva in je ni bilo mogoče obravnavati. Pač pa je tožeča stranka s svojo vlogo z dne 12.4.1993 v dovoljni meri pojasnila tožbene navedbe, tako da so razumljive in tudi postavila določen zahtevek (stran 3 te vloge), s katerim zahteva izbris vknjižbe na stanovanju 12 c, obenem pa, da se vknjiži njena lastninska pravica. Nedvomno gre za tožbo za izbris v smislu paragrafa 68 in 69 pravnih pravil iz Zakona o zemljiški knjigi, ki se nanašajo na pravico tistega, ki misli, da je s kakšno vknjižbo oškodovan v svoji knjižni pravici in pravdoma izpodbija to vknjižbo, češ da je neveljavna ter zahteva vzpostavitev v prejšnje knjižno stanje.

Tožbo vloži zoper tiste osebe, ki so pridobile pravice z vknjižbo, katere izbris se zahteva s tožbo. Pritrditi je treba pritožbi, da po popravku tožničina vloga vsebuje vse, da se lahko obravnava v smislu določila čl. 106 Zakona o pravdnem postopku. O tem, ali je tožničin tožbeni zahtevek tudi utemeljen, odloča sodišče v nadaljevanju postopka. Kot rečeno, pa za zavrženje v smislu določila čl. 109 v zvezi s čl. 106 ZPP ni bilo več razloga. Pritožbi tožeče stranke je zato bilo treba ugoditi in vrniti zadevo sodišču prve stopnje, da odloči o tem, ali je tožbeni zahtevek utemeljen.