VSL sodba II Kp 24419/2013 · Višje sodišče v Ljubljani

I. Pritožbi oškodovanca kot tožilca in pooblaščenca oškodovanca kot tožilca se zavrneta kot neutemeljeni in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Oškodovanec kot tožilec je dolžan plačati sodno takso v višini 360,00 EUR kot strošek pritožbenega postopka.

[JEDRO]

V obravnavanem primeru opis kaznivega dejanja v obtožbi oškodovanca kot tožilca ne konkretizira v abstraktnem opisu sicer zatrjevanega zakonskega znaka krivega pričanja. V konkretnem opisu dejanja v izreku izpodbijane sodbe v 21 alinejah so povzeti deli izpovedbe obtoženke kot priče v postopku III K 6021/2010 (III K 208/2009) pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani. Vendar pa za nobeno od teh izpovedb ni konkretizirano, zakaj naj bi bile obtoženkine navedbe neresnične.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijano sodbo je Okrožno sodišče v Ljubljani obtoženo A. A. iz razloga po 358. členu ZKP (Zakon o kazenskem postopku) oprostilo obtožbe oškodovanca kot tožilca B. B. z dne 20.5.2013, s čimer naj bi storila kaznivo dejanje krive izpovedbe po tretjem odstavku 284. člena KZ-1. Na podlagi drugega odstavka 96. člena ZKP je odločilo, da je oškodovanec kot tožilec dolžan poravnati stroške kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP in potrebne izdatke obtoženke in potrebne izdatke nagrado njegovega zagovornika.

2. Zoper navedeno sodbo se pritožujeta:

- oškodovanec kot tožilec zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka, zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zaradi kršitve ustavnih določb ter predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi ter predmetno zadevo vrne v novo odločanje pred spremenjenim sodnikom posameznikom ali senatom.

- pooblaščenec oškodovanca kot tožilca, odvetnik C. C. zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka, zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zaradi kršitve ustavnih pravic pritožnika ter predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo s spremeni in „izda“ obsodilno sodbo ter posledično ugodi tudi „stroškovnemu delu stroškov kazenskega postopka“, ali pa razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3. Pritožbi nista utemeljeni.

4. Pritožbeno sodišče je v okviru preizkusa izpodbijane sodbe na podlagi 383. člena ZKP ugotovilo, da je podana kršitev kazenskega zakona v vprašanju, ali je dejanje, zaradi katerega se obtožena preganja, kaznivo dejanje. Iz opisa kaznivega dejanja namreč ne izhajajo vsi zakonski znaki kaznivega dejanja po tretjem odstavku 284. člena KZ-1. Kaznivo dejanje po tem členu stori priča, ki v kazenskem postopku po krivem izpove.

5. V obravnavanem primeru opis kaznivega dejanja v obtožbi oškodovanca kot tožilca ne konkretizira v abstraktnem opisu sicer zatrjevanega zakonskega znaka krivega pričanja. Objektivni in subjektivni zakonski znaki kaznivega dejanja morajo biti v opisu dejanja konkretizirani, pri tem ni pomembno, ali so abstraktni zakonski znaki kaznivega dejanja sploh navedeni, pač pa je pomembno, da abstraktni zakonski znaki kaznivega dejanja izhajajo iz konkretiziranega opisa obtoženkinega ravnanja. V konkretnem opisu dejanja v izreku izpodbijane sodbe v 21. alinejah so povzeti deli izpovedbe obtoženke kot priče v postopku III K 6021/2010 (III K 208/2009) pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani. Vendar pa za nobeno od teh izpovedb ni konkretizirano, zakaj naj bi bile obtoženkine navedbe neresnične.

6. Dejanje zaradi katerega se obtožena preganja ni kaznivo dejanje, saj nima vseh zakonskih znakov kaznivega dejanja krive izpovedbe po tretjem odstavku 284. člena KZ-1. Glede na povedano, bi bilo obtoženko potrebno oprostiti obtožbe pa podlagi prve točke 358. člena ZKP in ne na podlagi tretje točke citirane zakonske določbe, kot je to razvidno iz obrazložitve prvostopenjske sodbe. Nadalje je potrebno ugotoviti, da ZKP ne zahteva, da se v izreku sodbe navede razlog iz 358. člena, ki je bil podlaga za izdajo oprostilne sodbe. Upoštevajoč določilo devetega odstavka 364. člena ZKP, ki določa, da je treba v obrazložitvi navesti zlasti iz katerih razlogov iz 358. člena ZKP se oprošča, pritožbeno sodišče izpodbijane sodbe ni spreminjalo. Odločitev sodišča prve stopnje je namreč navkljub dejstvu, da je obtoženko oprostilo iz napačnega razloga, pravilna.

7. Glede na povedano pritožbeno sodišče pritožbenih navedb oškodovanca kot tožilca in njegovega pooblaščenca ni presojalo in je njuni pritožbi kot neutemeljeni zavrnilo ter sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.

8. Izrek o stroških kazenskega postopka temelji na določilu drugega odstavka 96. člena ZKP. Ker oškodovanec kot tožilec s pritožbo ni uspel, je dolžan plačati sodno takso v višini 360,00 EUR, ki jo je sodišče odmerilo na podlagi tar. št. 7222 Zakona o sodnih taksah (ZST-1).