Appeal against seizure of illicit gains dismissed because only the beneficiary, not the accused, has standing.
Legislator summary
AI generatedThe Court of Appeal rejected the defense's appeal against a lower court's order seizing illicit gains from a third-party beneficiary. Although the accused was acquitted of bribery, the court seized money received by the victim of the bribery scheme. The court ruled that only the owner of the seized property, not the accused, possesses the legal standing to appeal such a seizure order.
Legislator headnote
AI generated4. odst. 498.a člena ZKP; Pravico do pritožbe zoper sklep o odvzemu kaznivega dejanja pridobljene premoženjske koristi ima izključno lastnik odvzetega premoženja, ne pa tudi obdolženi.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
I. Pritožba zagovornika obdolženega A. A. se zavrže kot nedovoljena.
II. Obdolženi A. A. je dolžan plačati sodno takso v znesku 50,00 EUR.
[JEDRO]
Pravico do pritožbe zoper sklep o odvzemu s kaznivim dejanjem pridobljene premoženjske koristi ima lastnik odvzetega premoženja, ne pa tudi obdolženec.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Z izpodbijanim sklepom je izvenobravnavni senat Okrožnega sodišča v Ljubljani na podlagi 2. točke prvega odstavka 498.a člena ZKP B. B. odvzel 6 bankovcev v vrednosti po 500,00 EUR, v skupni vrednosti 3.000,00 EUR, ki so mu bili zaseženi dne 7. 7. 2010.
2. Zoper sklep se je pritožil zagovornik obdolženega A. A. zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka in predlagal, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni in predlog Državnega tožilstva v Ljubljani za odvzem denarja zavrne.
3. Pritožba ni dovoljena.
4. Z izpodbijanim sklepom je izvenobravnavni senat Okrožnega sodišča v Ljubljani potem, ko je bil obdolženi A. A. s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani II Kp 5930/2012 z dne 3. 9. 2014 oproščen kaznivega dejanja dajanja daril za nezakonito posredovanje po prvem odstavku 264. člena KZ-1, na predlog državnega tožilca B. B. odvzelo 3.000,00 EUR, katere je prejel kot podkupnino od obdolženega A. A. v zvezi s kaznivim dejanjem, katerega je bil slednji pravnomočno oproščen. Z izpodbijanim sklepom denar ni bil odvzet obdolženemu, temveč prejemniku koristi iz kaznivega dejanja. Ker denar ni bil odvzet obdolženemu, le-ta nima pravice do pritožbe zoper izpodbijani sklep. Navedeno izhaja iz četrtega odstavka 498.a člena ZKP, kjer je izrecno navedeno, da ima pravico do pritožbe zoper sklep lastnik odvzetega premoženja. Da obdolženi nima pravice izpodbijati odločbe o odvzemu protipravne premoženjske koristi, tako imenovanemu prejemniku koristi, ker za to nima pravnega interesa, izhaja tudi iz sodne prakse Vrhovnega sodišča RS (I Ips 302/2009).
5. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče po določbi prvega odstavka 388. člena ZKP pritožbo obdolženčevega zagovornika zavrglo kot nedovoljeno.
6. Ker obdolženčev zagovornik s pritožbo ni uspel, je pritožbeno sodišče obdolženemu naložilo plačilo sodne takse, saj je ocenilo, da plačilo le-te, upoštevaje premoženjske razmere obdolženega, kot so bile ugotovljene v postopku pred sodiščem prve stopnje (opravlja honorarna dela, s katerimi mesečno zasluži 400,00 do 500,00 EUR, nima preživninskih obveznosti), ne bo ogrozilo njegovega preživljanja. Sodna taksa je bila po tarifi 7405 ZST-1 odmerjena na 50,00 EUR.