Administrative court dismissed free legal aid application due to lack of probable success in appeal case.

Tožba se zavrne.

[JEDRO]

Tožena stranka je odločila na podlagi določb prvega in tretjega odstavka 24. člena ZBPP in ju tudi pravilno uporabila. Pri presoji glede dodelitve BPP je utemeljeno upoštevala okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero je prosilka vložila prošnjo za odobritev BPP in pri tem pravilno presodila, da prosilka nima verjetnega izgleda za uspeh v revizijskem postopku. Po določbah ZBPP se torej kot pogoj za odobritev BPP zahteva obstoj okoliščin, ki kažejo na verjetnost, da bo pravno dejanje, ki je predmet BPP, imelo končni uspeh. V obravnavanem primeru tudi po mnenju sodišča iz razlogov, ki izhajajo iz obrazložitve izpodbijane odločbe, verjetni izgled za uspeh ni izkazan.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijano odločbo je predsednik Okrožnega sodišča v Ljubljani zavrnil prošnjo tožnice (v nadaljevanju tudi prosilka) za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) za sestavo in vložitev revizije zoper sklep Višjega sodišča v Mariboru ... z dne 16. 2. 2016 v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Mariboru ... z dne 27. 5. 2015 zaradi ugotovitve ničnosti pogodbe o dosmrtnem preživljanju.

2. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe je razvidno, da je tožnica dne 11. 4. 2016 vložila prošnjo za dodelitev BPP v predhodno navedeni zadevi, kateri je priložila tudi odločbo CSD A., iz katere izhaja, da je upravičena do denarne socialne pomoči. Tožena stranka v nadaljevanju obrazložitve navaja, da mora prosilec v skladu s 24. členom Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), poleg finančnega in premoženjskega stanja prosilca in njegove družine, izpolnjevati tudi vsebinski pogoj, pri katerem se upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev BPP.

Po navedeni določbi se BPP ne dodeli, če je zadeva očitno nerazumna oziroma prosilec v zadevi nima verjetnega izgleda za uspeh. Višje sodišče v Mariboru je v zadevi ... zavrnilo pritožbo tožnice kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje, s katerim je sodišče zavrglo tožbo tožnice na ugotovitev ničnosti pogodbe o dosmrtnem preživljanju z dne 15. 5. 1993, sklenjene med pokojnim B.B. in C.C. Ugotovilo je, da se je prvostopno sodišče pri svoji odločitvi oprlo na sprejeto enotno stališče v sodni praksi, da ni pravnega interesa za ugotovitveno tožbo, če lahko tožnik isti cilj doseže z dajatveno ali oblikovalno tožbo, torej s tožbo, ki mu zagotavlja celovitejše pravno varstvo.

Tožnica bi morala uveljavljati varstvo svojih zatrjevanih pravic z izbrisno tožbo, pri kateri mora tožbeni zahtevek vsebovati ugotovitev neveljavnosti vknjižbe in vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja. S tem bi učinkoviteje zavarovala svoj pravni položaj, zaradi česar ugotovitvena tožba ni dovoljena oz. prosilka zanjo nima pravnega interesa. Poudarilo je, da je oblikovanje pravilnega tožbenega zahtevka stvar stranke. Ker je v obravnavanem primeru prosilko zastopala odvetnica, ki je prava uka stranka, je sodišče v okviru materialnega procesnega vodstva ni opozorilo, naj postavi pravilen tožbeni zahtevek.

V tem primeru bi namreč šlo za spremembo tožbe in bi sodišče preseglo svoje pristojnosti po 285. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Tožena stranka se je pri svoji odločitvi oprla na ugotovitve višjega sodišča, da prosilka v postopku na prvi stopnji ni zadostila dokaznemu bremenu iz 181. člena ZPP oziroma ni izkazala pravnega interesa za vložitev ugotovitvene tožbe, glede na to, da ima za zavarovanje svojega pravnega interesa na voljo dajatveno tožbo. Prosilka je imela zagotovljene tekom pravdnega postopka vse pravice in možnosti za ustrezno zastopanje.

Medtem ko gre pri pravici do pritožbe za temeljno človekovo pravico, ki je določena že v ustavi, pa v primeru izrednega pravnega sredstva ne gre za takšno pravico, zato je pristojni organ za BPP presojal razumnost vložitve izrednega pravnega sredstva po strožjih merilih. Ker prosilka ne izpolnjuje objektivnega pogoja iz 24. člena ZBPP, ki mora biti podan hkrati z dohodkovnim in premoženjskim pogojem, je tožena stranka prošnjo za dodelitev BPP za vložitev revizije zavrnila.

3. Tožnica se z odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja, da je zaradi slabega finančnega stanja, zaprosila za dodelitev BPP za zaščito svojih pravic pred sodiščem, ker bi v nasprotnem primeru prišlo do očitne kršitve ustavne pravice do poštene in enakopravne obravnave v postopkih. Za zaščito svojih pravic je uporabila pravno sredstvo tožbe na ugotovitev ničnosti pogodbe o dosmrtnem preživljanju, saj je bila ta sklenjena z očitnim namenom izločitve nje, kot zakonite dedinje, iz možnosti uveljavljanja pravice do dedovanja. Z ustavnimi določbami je omogočena pravna zaščita osebnih pravic in svoboščin ter osebnostne integritete, kamor sodi tudi čast in ugled ter zaščita socialnih in ekonomskih pravic. V zapuščinskih postopkih je opredeljena pravica do zakonitega dedovanja, ki zagotavlja pravno varnost državljanov do zaščite njihovih pravic iz naslova udeležbe na premoženju zapustnika, s čimer se zagotavlja tudi pravica do socialnega varstva. Tožnici je zato potrebno omogočiti uveljavljanje njene pravice iz naslova zakonitega dedovanja. Z neodobritvijo BPP za pravno svetovanje in zastopanje bi se tožnici kršila ustavna pravica do pravičnega in neodvisnega sojenja, zlasti ker kot prejemnica socialne pomoči sodi v ranljivo skupino državljanov, ki potrebujejo v postopkih pred sodišči posebej skrbno obravnavo.

4. Tožena stranka je sodišču posredovala upravne spise, odgovora na tožbo ni podala.

5. Tožba ni utemeljena.

6. Po mnenju sodišča je izpodbijana odločba pravilna in skladna z določbami ZBPP in ZPP, na katere se sklicuje. Tožnica v tožbi ne izpodbija razlogov, ki jih je v obrazložitvi izpodbijane odločbe navedla tožena stranka, temveč zgolj vztraja, da ji pripada pravica do BPP. Sodišče stališču tožnice ne more slediti, nasprotno pa se sodišče strinja z razlogi izpodbijane odločbe in jih na podlagi prvega odstavka 71. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) v izogib ponavljanju ponovno ne navaja.

7. V skladu s tretjim odstavkom 11. člena ZBPP se pri odločanju o prošnji za dodelitev BPP upošteva materialni oziroma premoženjski pogoj, poleg tega pa še drugi pogoji, določeni z navedenim zakonom. Po prvem odstavku 24. člena ZBPP se pri presoji glede dodelitve BPP kot pogoj upoštevajo tudi okoliščine in dejstva v zadevi, v zvezi s katero prosilec uveljavlja dodelitev BPP. Opisana zakonska ureditev pomeni, da za dodelitev BPP ne zadostuje zgolj izpolnjevanje finančnih oziroma premoženjskih kriterijev, kot so predpisani v ZBPP, temveč mora biti kumulativno izpolnjen tudi tako imenovani objektivni pogoj.

8. Tožena stranka je odločila na podlagi določb prvega in tretjega odstavka 24. člena ZBPP in ju tudi pravilno uporabila. Pri presoji glede dodelitve BPP je utemeljeno upoštevala okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero je prosilka vložila prošnjo za odobritev BPP in pri tem pravilno presodila, da prosilka nima verjetnega izgleda za uspeh v revizijskem postopku. Po določbah ZBPP se torej kot pogoj za odobritev BPP zahteva obstoj okoliščin, ki kažejo na verjetnost, da bo pravno dejanje, ki je predmet BPP, imelo končni uspeh. V obravnavanem primeru tudi po mnenju sodišča iz razlogov, ki izhajajo iz obrazložitve izpodbijane odločbe, verjetni izgled za uspeh ni izkazan.

9. Ker je izpodbijana odločba po presoji sodišča pravilna in zakonita, sodišče pa v postopku pred njeno izdajo tudi ni našlo nepravilnosti, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.

10. V zadevi je odločilo brez glavne obravnave na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1.

11. Glede predloga za oprostitev plačila sodnih taks in stroškov postopka sodišče ni posebej odločalo, ker v tem upravnem sporu posebni stroški postopka niso nastali, plačila sodnih taks pa je tožnica oproščena že na podlagi zakona (četrti odstavek 10. člena Zakona o sodnih taksah).